Bližnjevzhodni OFF

Bližnjevzhodni OFF

Aktualno-politična novica
putin
17. 7. 2018 - 15.00
 / OFF

Izvršilni odbor Nove Slovenije je odločil, da stranka zapušča koalicijska pogajanja pod vodstvom Liste Marjana Šarca. Predsednik stranke Matej Tonin je poleg zahtevne koordinacije s petimi strankami, torej LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS, med vzroki za odstop od pogajanj navedel tudi stare zamere med bivšimi koalicijskimi partnericami. Po besedah Tonina naj bi jih v stranki skrbelo, da jih bodo koalicijski partnerji preglasili s pomočjo Levice. Pri pogajanjih je NSi bila najbolj oddaljena od drugih strank na področju zdravstva, kjer se pet strank ni strinjalo z liberalizacijo zdravstvenega zavarovanja. Tonin si želi velike koalicije, ki bi jo po njegovem mnenju morali sestavljati SDS in LMŠ kot prvi na volitvah ter še dve stranki. Janez Janša, ki mu je predsednik Pahor podelil mandat za sestavo vlade, je sicer predsednike strank povabil na pogovore o koaliciji, a kasneje vabilo preklical. Borutu Pahorju mora Janša do četrtka sporočiti, ali bo mandat za sestavo vlade sprejel.

EU-Mehika, EU-SIngapur, EU-Japonska
 / 24. 4. 2018

V Tokiu so predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in japonski premier Šinzo Abe podpisali trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Japonsko, znan pod kratico EPA. Ker entiteti skupno obsegata skoraj 30 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda, gre za največji trgovinski sporazum EU doslej. EU bo odpravila dajatve na 99 odstotkov uvoza z Japonske, Japonska pa na 94 vsega uvoza iz Evropske unije. V osmem letu veljavnosti sporazuma bo Evropska unija odpravila 10-odstotne dajatve na japonske avtomobile in tovornjake, v šestem letu pa na televizorje. Trgi se odpirajo tudi za storitve, evropska podjetja bodo dobila dostop do japonskih javnih infrastrukturnih projektov. Formalno dva sporazuma, tistega o strateškem in tistega o gospodarskem partnerstvu, morata ratificirati še evropski in japonski parlament. V veljavo naj bi tako stopila jeseni 2019.

o prosto trgovinskem sporazumu med japonsko in Evropsko unijo
 / 11. 12. 2017

Andrej Gnezda iz nevladne organizacije Umanotera opozarja na senčne plati sporazuma. Te vključujejo izjemno majhen pozitiven vpliv na slovensko gospodarstvo in morebitno nižanje varnostnih in zdravstvenih standardov v okviru tako imenovanega regulatornega sodelovanja.

Izjava

Iran je na Meddržavno sodišče v Haagu vložil pritožbo na ameriško uvajanje sankcij, je sporočil iranski zunanji minister Džavad Zarif. Pri tem sicer ni natančno navedel zadeve, ki jo bo Iran izpodbijal na sodišču Združenih narodov. Po Zarifovih besedah želi Iran s pritožbo od Združenih držav Amerike terjati odgovornost za nelegalno ponovno vzpostavitev enostranskih sankcij po izstopu iz iranskega jedrskega sporazuma. Meddržavno sodišče Združenih narodov je sicer pred slabim mesecem dni sporočilo, da bo oktobra organiziralo javna zaslišanja v primeru iranske pritožbe na razsodbe ameriških sodišč glede zamrznjenih iranskih obveznic v ZDA. Leta 2016 je ameriško vrhovno sodišče namreč razsodilo, da mora 1,7 milijard evrov iz zamrznjenih iranskih obveznic biti izplačanih okrog 1000 preživelim in sorodnikom žrtev terorističnega napada na ameriško vojašnico v Bejrutu leta 1983. Za napade, ki so se zgodili v času libanonske državljanske vojne, ZDA obtožujejo Iran. Iran trdi, da ZDA z zahtevami kršijo sporazum med državama iz leta 1955. Sporazum so ZDA podpisale s prijateljskim šahom Mohamedom Rezo Pahlavijem, ki je bil z oblasti odstranjen v islamski revoluciji leta 1979.

izrael-iran-zda
"Eden večjih obveščevalnih dosežkov Izraela"
 / 11. 5. 2018

Ameriški finančni minister Steven Mnuchin je izjavil, da ZDA pri sankcijah proti uvoznikom iranske nafte dopuščajo izjeme. Iranski trgovinski minister in guverner za OPEC Hossein Kazempour Ardebili je Američane predtem opozoril, da bodo v primeru večjega znižanja iranske proizvodnje nafte postali, citiramo, “talci proizvodnih zmogljivosti Saudove Arabije in Rusije”. ZDA po izstopu iz iranskega jedrskega sporazuma pritiskajo na uvoznike iranske nafte, naj od novembra, ko stopi v veljavo drugi paket sankcij, popolnoma prenehajo z uvozom. A v primeru, da bi za zniževanje uvoza iranske nafte države potrebovale več časa, so ZDA pripravljene poslušati, trdi Mnuchin. Njegova izjava sicer sledi ameriški zavrnitvi Združenega kraljestva, Francije in Nemčije, ki so zaprosili za določene izjeme pri poslovanju z Iranom. Iran večino svoje nafte izvozi na azijski trg. Kitajska kot največja uvoznica ameriškim pritiskom zaenkrat ne popušča, Indija kot druga največja uvoznica pa je svoj uvoz nafte iz Irana v juniju že zmanjšala za 16 odstotkov, torej za več kot 100 000 sodčkov dnevno.

Pred dobrim tednom se je pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu mudil svetovalec iranskega vrhovnega voditelja Alija Khameneija, Ali Akbar Velajati, ki je po sestanku naznanil, da je Rusija v iranski naftni in plinski sektor pripravljena vložiti slabih 43 milijard evrov. Prav tako je Rusija Iranu ponudila posel, s katerim bi v zameno za iransko nafto v nasprotno smer pošiljala dobrine, poroča Financial Times.

Putin je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izjavil, da sta se dogovorila o zavarovanju izraelsko-sirske meje na Golanski planoti. Dogovor bo po besedah Putina Rusiji omogočil varno vrnitev na Golansko planoto in ponovno vzpostavil premirje med Sirijo ter Izraelom. Slednji sicer v nasprotju z mednarodnim pravom okupira večji del Golanske planote, ob planoti na sirski strani pa so trenutno stacionirani islamistični uporniki.

Sirske vladne sile se ob pomoči ruskega letalstva v zadnjem mesecu približujejo Golanski planoti, ko na jugozahodu Sirije krčijo žep islamističnih upornikov. Po zavzetju prestolnice istoimenske pokrajine Daraa je sirska vojska zavzela še vzpetino Al-Haara, ki je strateško pomembna kot najvišja točka v pokrajini, s katere pogled seže do izraelske Golanske planote.

Stopnjevanje nasilja v Egiptu.
 / 8. 7. 2013

Parlament Egipta je sprejel zakon, ki omogoča podeljevanje imunitete pred preiskavo vojaškim kadrom, vključenim v nasilje ob državnem udaru proti takratnemu predsedniku Mohamedu Morsiju. Zakon utrjuje vojaško vladavino v Egiptu s tem, ko predsedniku Abdelu Fatahu el-Sisiju podeljuje pravico do podelitve imunitete vojakom za obdobje med 3. julijem 2013 in 8. junijem 2014. To je obdobje od vojaškega udara, ki ga je el-Sisi izvedel proti Morsiju in vladajoči Muslimanski bratovščini, do el-Sisijeve zaprisege za šestega predsednika Egipta. Morsi po več ločenih obsodbah, kot sta tista za izdajo državnih skrivnosti Katarju ali tista za nasilje proti protestnikom, sedi v zaporu v Tori. Po sprejetem zakonu lahko el-Sisi vojakom podeli tudi doživljenjski status rezervnih vojakov in jim zagotovi diplomatski status ob potovanju v tujino. Vsaka preiskava proti vojakom, ki jim el-Sisi podeli imuniteto, bo morala sedaj biti odobrena s strani samega vrhovnega sveta vojske.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.