Center Rog na OFF

Aktualno-politična novica
25. 5. 2022 - 15.00
 / OFF

O združeni madžarski opoziciji in njenem novem prvaku
 / 19. 10. 2021
Madžarski parlament je včeraj potrdil spremembo ustave, s katero lahko vlada razglasi izredne razmere v primeru vojne, oboroženih spopadov ali humanitarne krize. Parlament je spremembo sprejel z dvotretjinsko večino, potrdili so tudi novo vlado premiera Viktorja Orbána. Le nekaj ur kasneje pa je nova vlada izredno stanje tudi razglasila. S spremembo ustave je omogočeno razglasiti izredne razmere tudi v primeru, če se s humanitarno krizo, vojno ali oboroženimi spopadi sooča sosednja država. Vlada, ki jo z večino vodi desničarska stranka Fidesz, je po sprejetju spremembe ustave razglasila izredne razmere zaradi vojne v Ukrajini, ki veljajo od polnoči naprej. Izredne razmere zaradi covida-19 na Madžarskem trajajo že od začetka epidemije in bi se morale izteči s koncem tega meseca. S podaljšanjem izrednih razmer pa bo vladi Viktorja Orbána omogočeno nadaljno vladanje z odloki, prav tako pa bo javnim uslužbencem še naprej prepovedano stavkanje.

Srbska pravoslavna cerkev je včeraj sporočila, da bo priznala neodvisnost Makedonske pravoslavne cerkve. Novico je pri skupni maši z makedonskim škofom Stefanom oznanil srbski patriarh Porfirije. Ohridska nadškofija je bila v skladu s kanonskim pravom del Srbske pravoslavne cerkve. Del nje je ostala tudi po razpadu Jugoslavije. Makedonska nadškofija si je sicer dolgo želela status avtokefalnosti, torej popolne organizacijske in upravne samostojnosti. Leta 1959 ji je Srbska pravoslavna cerkev priznala avtonomijo, ker pa to ohridski nadškofiji ni zadostovalo, so leta 1967 razglasili avtokefalnost, ki pa jim je ostali pravoslavni svet ni priznal. Tako so bili pravoslavni verniki v Makedoniji izolirani. Proces konca izoliranosti ohridske nadškofije se je začel ta mesec, ko je ekumenski patriarhat v Konstantinoplu oziroma Istanbulu nadškofu Stefanu priznal veljavnost njegovega položaja v hierarhiji pravoslavne cerkve.

Okrajno sodišče v Beogradu je zavrnilo odškodninsko tožbo Telekoma Srbije proti medijski skupini United group, del katere sta tudi medijski hiši N1 in Nova.rs. Srbski telekom je od United Group zahteval odškodnino v višini 80 milijonov evrov, ker naj bi portala N1 in Nova.rs širila lažnjive informacije in kršila novinarski kodeks, ko sta poročala o dogajanju in poslovanju na Telekomu Srbija. Telekom je medija prav tako obtožil nepoštene konkurence. Kot so zapisali pri United Group, se je z razsodbo v njihov prid preprečil vpliv vladajoče politike, ki bi preko Telekoma Srbije vplivala na poročanje medijev o informacijah javnega interesa. Telekom je zaradi lastništva več televizijskih in kabelskih kanalov eden glavnih igralcev na trgu medijev v državi.

Hrvaška in Italija sta včeraj v Rimu podpisali sporazum o razmejitvi izključne gospodarske cone. Z določitvijo meje izključnih gospodarski con sta državi po mnenju hrvaškega zunanjega ministra Gordana Grlića Radmana trajno uredili vprašanje razmejitve v skladu z mednarodnim pravom. S hrvaškim kolegom se je strinjal tudi italijanski zunanji minister Luigi Di Maio, ki je dejal, da se je za državi začelo novo obdobje sosedskih odnosov, ki v središče ponovno postavlja Jadransko morje. Strateško os naj bi po njegovih besedah okrepilo tudi sodelovanje s Slovenijo. Izključna gospodarska cona Hrvaške se nahaja med teritorialnimi vodami Hrvaške in odprtim morjem. Po mednarodnem pravu bi lahko cona segala do 200 [dvesto] navtičnih milj od obale. Ker je Jadransko mojre ožje, se je morala Hrvaška o svojem območju dogovoriti z Italijo. Slovenija po arbitražnem sporazumu nima pravice do lastne izključne gospodarske cone, a je izpostavila, da načrtovana razglasitev izključnih gospodarskih con sosednjih držav ne sme v ničemer ovirati ali posegati v pravice Slovenije.

Radislav Krstić, bivši general vojske Republike Srbske, je priznal krivdo za vojne zločine v Srebrenici leta 1995. Krstić je letos aprila poslal pismo predsedniku Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča – MICT, Carmelu Agiusu. V pismu, ki ga je včeraj objavil sarajevski portal Faktor, je Krstić priznal krivdo za zločine in v popolnosti priznal razsodbo sodišča, ki mu je dodelilo 35 [pet in trideset] let zaporne kazni. Nadalje prosi, da se mu omejena zaporna kazen skrajša. Krstič je sicer prestal že dve tretjini kazni. V zadnjih mesecih vojne v Bosni in Hercegovini je kot general poveljeval tako imenovanemu Drinskem korpusu vojske Republike Srbske. Kot general je bil prisoten ob padcu Srebrenice, ki je bila pod zaščito mednarodnih sil Združenih narodov. Sile bosanskih Srbov so kasneje izvedle poboj bošnjaškega prebivalstva in umorile več kot 8000 ljudi. 

Ameriška vlada se je odločila, da Rusiji ne bo več dovoljevala plačevanja dolgov upnikom preko ameriških bank. Sankcijo je že prejšnji teden napovedala finančna ministrica ZDA Janet Yellen. Do sedaj je šlo po besedah ministrice za izjemo pri sankcijah, ki se je iztekla danes zjutraj. Izjemo so dovolili zato, da so se lahko finančne ustanove prilagodile novim razmeram. 27. maja mora Rusija plačati 100 milijonov evrov obresti. Ena vrsta obveznice zahteva plačilo v evrih, frankih, dolarjih ali funtih, druga obveznica pa se lahko poravna v rubljih. V mesecu juniju Rusijo čaka še eno odplačilo dolga v višini okoli 375 milijonov evrov. Yellen je še dodala, da če Rusija ne bo našla zakonite poti za odplačevanje dolga, bo postala plačilno nesposobna. 

Nadzorni svet Radiotelevizije Slovenija bo danes obravnaval predlagane spremembe statuta zavoda. Spremembe statuta predvidevajo delitev prvega in drugega televizijskega programa na dve ločeni uredniški enoti. Spremembe se nanašajo tudi na imenovanje odgovornega urednika spletnega portala MMC. Odgovornega urednika MMC naj bi po novem imenoval in razrešil generalni direktor na predlog direktorjev Radia in Televizije Slovenije. V kolikor se direktorja ne bi mogla v roku 30 [tridesetih] dni dogovoriti za skupnega kandidata, bi lahko vsak predlagal svojega. Sprememba izvedbenega akta MMC, ki jo je januarja letos izdal generalni direktor zavoda Andrej Grah Whatmough, je določila, da odgovorni urednik televizijskega informativnega programa za imenovanje in razrešitev urednika MMC ne potrebuje več soglasja odgovornega urednika informativnega in razvojno eksperimentalnega programa radia. V sosledju s spremembo je bil za vršilca dolžnosti odgovornega urednika MMC marca letos že imenovan Igor Pirkovič, kljub nasprotovanju novinarjev. 

Pred zdaj že bivšo Avtonomno cono Rog so se danes zbrali predstavniki avtonomne cone. Opozorili so na dogodke iz januarja 2021, ko so bili sredi epidemije, ko so bile evikcije prepovedane, nasilno izseljeni iz prostorov tovarne Rog. Po nasilni in nezakoniti izselitvi se je začelo uničevanje stavb, opreme in umetnin, kar je potekalo pod nadzorom in varovanjem policije. Policija je nadalje s silo poskušala razgnati zbrane ljudi in rogovce, ki so hoteli priti do svoje lastnine. Mestna občina je po izselitvi začela z gradnjo novega kulturnega centra Rog. Predstavniki rogovcev so prepričani, da se hočejo s kampanjo, v katero vabijo kolektive in civilno družbo, ki je rušitvi Avtonomne cone Rog nasprotovala, mestne oblasti oprati krivice, ki so jo storile, in prikazati javnosti kontinuiteto idej, ki so jih v vseh letih ustvarjanja kultivirali prav izseljeni rogovci. Preden lahko v novemu Centru Rog znova zaživijo dejavnosti, se morata po mnenju predstavnikov Avtonomne cone Rog zgoditi dva procesa.

IZJAVA

Dokler se ta dva procesa v popolnosti ne izvedeta, predstavniki Avtonomne cone Rog pozivajo k bojkotu kulturnega centra Rog in vseh dejavnostih, ki so z njim povezane.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.