Izgon iranskih diplomatOFF

Aktualno-politična novica
7. 4. 2023 - 15.00
 / OFF

Armensko-azerbajdžanski konflikt v Gorskem Karabahu
 / 11. 1. 2023

Azerbajdžanske oblasti so izgnale štiri iranske diplomate. Azerbajdžansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so razlog za izgon provokativne akcije Irana in dejavnosti diplomatov, ki niso ustrezale njihovemu diplomatskemu statusu. Pred tem so azerbajdžanske oblasti aretirale šest ljudi, za katere trdijo, da so povezani z iranskimi obveščevalnimi službami in naj bi v Azerbajdžanu načrtovali državni udar. Kot trdi azerbajdžansko ministrstvo za zunanje zadeve, se je prejšnji teden zgodil poskus atentata na člana parlamenta Fazila Mustafo, ki je Iran v preteklosti označil za teroristično državo. Azerbajdžan je januarja zaprl svoje veleposlaništvo v Teheranu po napadu, ki ga je v poslopju veleposlaništva izvedel zamaskiranec. Ta je ubil vodjo varnostne službe na veleposlaništvu. Minuli teden je Azerbajdžan že odprl veleposlaništvo v Izraelu, Iranovem bližnjevzhodnem rivalu.

Izraelska reforma sodstva, protesti in nadaljevanje apartheida
 / 20. 2. 2023

Izraelska vojska je izvedla nove raketne napade na Gazo in južni Libanon. Kakor trdi izraelska vojska, so bile tarče lokacije Hamasa. Kakor še trdijo v Izraelu, je raketiranje odziv na 34 izstreljenih raket, ki naj bi iz južnega Libanona ciljale izraelsko ozemlje. Izraelska vojska je prestregla 25 od 34 raket. V sredo so izraelski specialci nasilno vdrli v mošejo Al-Aksa, tretjo najsvetejšo muslimansko mošejo, ki leži v okupiranem vzhodnem Jeruzalemu. Med vernike med molitvijo. Vsaj štiristo Palestincev so aretirali.

Pakistanska obveščevalna služba je aretirala ustanovitelja in vodjo osvobodilne vojske Beludžistana, Gulzarja Imama. Pakistanska vojska krivi beludžistansko osvobodilno vojsko za številne teroristične napade v državi. Imama obtožujejo tudi sodelovanja z drugimi protipakistanskimi obveščevalnimi agencijami. Beludžistan je plinsko bogata provinca na meji med Afganistanom in Iranom, njena osvobodilna vojska pa se že več kot 20 let trudi za osamosvojitev.

Medtem ko se francoski predsednik Emmanuel Macron mudi na Kitajskem pri kolegu Ši Džinpingu, sta Francija in Kitajska sklenili več dogovorov o gospodarskem in kulturnem sodelovanju. Po enem izmed dogovorov bodo dvakratno povečali proizvodnjo letal A320 evropskega podjetja Airbus v tovarni v mestu Tianjin. Državni podjetji sta obnovili dogovor iz leta 2007, ki kitajskemu energetskemu podjetju omogoča gradnjo novih jedrskih elektrarn v Franciji.

Evropska ljudska stranka je odpovedala srečanje svojih članic, ki bi v Varšavi moralo potekati prihodnji teden. Odpoved sledi raciji belgijske policije, ki je v torek preiskala sedež konservativne politične skupine v Bruslju. Iskali so dokumente, povezane z morebitno korupcijo v času volitev v Evropski parlament leta 2019. V središču korupcijske afere je član nemške Krščansko-demokratske unije Mario Voigt, ki je v času volitev skrbel za digitalno kampanjo špicenkadidata ljudske stranke Manfreda Webra. Preiskavo vodi nemška policija, ki preiskuje povezave med podjetjem, ki je za vodenje kampanje od ljudske stranke prejelo več sto tisoč evrov, in Voigtom. Deželni parlament v Turingiji, kjer Voigt vodi poslansko skupino Krščanskih demokratov, je Voigtu že lani odvzel poslansko imuniteto.

Portugalska vlada je ukinila službo za migracije in nadzor mej oziroma SEF. Delavci SEF-a so v četrtek napovedali petdnevno stavko, ki jo je sindikat že prvi dan preklical z namenom, da se z vlado dogovori o odškodninskih paketih in drugih problemih. Nekdanje naloge službe za migracijo in nadzor mej, kot so mejne kontrole in preiskovanje trgovanja z belim blagom, bodo razdeljene med portugalsko policijo in novonastalo agencijo za manjšine, migracijo in azil. Proces ukinitve se je začel že lani, saj je SEF večkrat zlorabljal migrante na mejah. V letu 2020 so do smrti pretepli ukrajinskega migranta na letališču, ki ni imel ustrezne dokumentacije in ni želel na deportacijski let.  

Za konec zunanjepolitičnega pregleda še čez Atlantik. Ameriško vrhovno sodišče je začasno dovolilo transspolnim športnicam tekmovati v ženskih šolskih športih v Zahodni Virginiji. To bo veljalo, dokler se ne končajo sodni spori glede prepovedi v Zahodni Virginiji, kjer je zvezno sodišče prepovedalo tekmovanje transspolnih športnic v ženskih športnih ekipah. Pritožbo na odločitev sodišča je v imenu 12-letne transspolne deklice vložila Ameriška zveza za državljanske pravice. V Združenih državah Amerike veljajo prepovedi nastopanja v tekmovanjih za transspolne športnike in športnice v šestnajstih republikanskih državah. Med njimi je tudi Kansas, kjer velja prepoved nastopov transspolnih športnic v vseh izobraževalnih ustanovah, prav tako pa veljajo omejitve transspolnih oseb pri uporabi sanitarij.

Ameriški preiskovalni portal ProPublica je razkril, da je eden od osmih ameriških vrhovnih sodnikov Clarence Thomas od republikanskega donatorja Harlana Crowa dvajset let prejemal luksuzna darila. Med drugim je večkrat letel z njegovimi zasebnimi letali in dopustoval na njegovih jahtah. Daril Thomas ni prijavil ustreznemu državnemu organu, zaradi česar je kršil zakon o prejemanju daril, ki velja za javne uslužbence. Donator Harlan Crow je za ProPublico sicer dejal, da prek Thomasa ni nikoli želel uveljavljati svojih odkrito republikanskih interesov. Različnim konservativnim organizacijam na področju sodstva je Crow na račune nakazoval na desetine milijonov dolarjev.

Slovenija bo pristopila k skupinski tožbi Evropske komisije proti Madžarski zaradi diskriminacije LGBT+ skupnosti. Kot je za Radio Študent pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan, je sklep o pridružitvi tožbi sprejela vlada, postopek pa je še v teku. Vsebinske utemeljitve o tem, kako Madžarska z vidika Slovenije krši človekove pravice, bo po Juvanovih besedah pripravilo ministrstvo za delo. Evropski komisiji so se v tožbi pridružili tudi Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Evropski parlament. Tožbo je komisija vložila decembra, po tem ko je madžarska vlada uzakonila omejitve in prepovedi vsebin, ki govorijo o spremembi spola ali spolni usmerjenosti. Zakon preprečuje, da bi se o spolni usmerjenosti in spremembi spola diskutiralo v šolah ali v televizijskih programih, namenjenih mladoletnim. Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon pojasni pomen slovenske podpore tožbi.

Izjava

Ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga vodi Tanja Fajon, je bilo danes sicer tarča kibernetskega napada, ki pa naj ne bi bil povezan s kandidaturo Slovenije za mesto nestalne članice Varnostnega sveta Združenih Narodov. Šlo naj bi za dlje časa trajajočo serijo napadov, o kateri so bile že pred časom obveščene vse pristojne službe.

Zakaj zgolj javno zdravstvo ni tisto dejstvo, na katerem obstane ali pade vlada Roberta Goloba?
 / 11. 1. 2023

Na pobudo iniciative Glas ljudstva bo danes ob šestih potekal pohod za javno zdravstvo pred ministrstvom za zdravje. Glas ljudstva je javnost v začetku tedna obvestil o obstoju predloga zakona, ki bi javne zdravstvene zavode preoblikoval v neprofitne gospodarske družbe. Sklep o preoblikovanju bi lahko sprejel minister brez potrdila sveta zavoda. Kot je potrdila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović, je zakon, ki so ga »razkrili« pri Glasu ljudstva, nastal pod okriljem zdravniške zbornice O tem, do kakšnih sprememb bi prišlo s preoblikovanjem javnih zavodov, več pove predstavnik iniciative Glas ljudstva Dušan Keber.

Izjava

OFF je pripravila vajenka Hana s pomočjo Matije.

Vir slike: President.az, wikimedia commons, Creative Commons Attribution 4.0 International license

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.