Nazi kult OFF
Britanski regulator za Severno morje je britanskemu podjetju Ithaca Energy in norveškemu Equinorju izdal dovoljenje za izkoriščanje naftnega polja Rosebank v Severnem morju blizu Shetlanda. Investitorji načrtujejo črpanje 69 tisoč sodčkov nafte na dan, kar bi predstavljalo skoraj desetino britanske dnevne proizvodnje med letoma 2026 in 2030. V celotnem predvidenem času obratovanja bi lahko proizvedli 500 milijonov sodčkov. Načrt so obsodile okoljevarstvene organizacije. Direktorica nevladne organizacije Uplift Tessa Khan je proti vladi napovedala tožbo. Odobritev naftnega projekta prihaja teden dni potem, ko je premier Rishi Sunak napovedal omilitev okoljskih politik. Prepoved prodaje novih avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje je denimo zamaknil za pet let, z leta 2030 na leto 2035.
Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je prepovedala neonacistično skupino Skupnost vrste. Skupina z okrog 150 člani je imela svoj germanski poganski kult, s katerim so širili rasno ideologijo. Kult je članom na primer predpisoval, kako izbrati primernega partnerja za nadaljevanje »vrste«, kot so pojmovali raso. Svoje otroke pa so s pomočjo literature iz časa nacizma »vzgajali v nove sovražnike ustave«, kot se je izrazila notranja ministrica. Policija je preiskala domove 39 članov skupine in druge prostore organizacije v dvanajstih zveznih deželah.
Predsednik kanadskega parlamenta Anthony Rota je odstopil po škandalu zaradi počastitve ukrajinskega nacističnega kolaboranta iz druge svetovne vojne. Rota je 98-letnega Jaroslava Hunko povabil na sejo parlamenta med obiskom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega prejšnji petek. Na seji je Rota Hunko označil za ukrajinskega in kanadskega vojnega heroja. Hunka je služil v SS diviziji Galicija, ki je med vojno izvedla pokole nad Judi in Poljaki. Poljski minister za izobraževanje Przemysław Czarnek medtem poizveduje, ali je za Hunko na Poljskem razpisana tiralica in ali obstaja podlaga za njegovo ekstradicijo na Poljsko.
Državno sodišče v New Yorku je nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, njegova starejša sinova in podjetja spoznalo za krive prevare. Sodišče je razsodilo, da so za več kot dve milijardi evrov napihnili vrednosti svojih nepremičnin na Manhattnu in Floridi ter golf igrišč v Združenih državah z namenom pridobitve posojil po ugodnejših pogojih. Newyorško sodišče je Trumpovi organizaciji odvzelo poslovne licence v zvezni državi, poroti pa prepušča odločitev o odškodninah. Trump je sodbo označil za del poskusa »radikalnih levih demokratov«, da mu preprečijo zmago na naslednjih predsedniških volitvah.
Končala se je petmesečna stavka hollywoodskih piscev. Ameriški ceh piscev je z večjimi studii, pretočnimi platformami in produkcijskimi hišami sklenil dogovor, ki zvišuje minimalna izplačila iz avtorskih pravic za tri in pol odstotke in določa dodatna izplačila glede na gledanost filmov in serij na pretočnih platformah. Dogovor predpisuje še minimalno število piscev glede na število epizod serije in minimalen čas zaposlitve. Studii poleg tega pri produkciji tekstov ne bodo smeli uporabljati umetne inteligence namesto piscev. Člani ceha morajo sporazum, ki ga je izpogajalo vodstvo, še potrditi. Dogovor so studii za zdaj sklenili samo s cehom piscev, stavka sindikata igralcev, ki je od začetka julija potekala hkrati s stavko piscev, pa še vedno traja.
Kosovski notranji minister Xhelal Sveçla je na svojem Facebook profilu objavil posnetek več oboroženih moških v vasi Banjska na severu Kosova, kjer se je v nedeljo zgodil strelski napad na kosovske policiste. Izmed njih je minister identificiral podpredsednika Srbske liste Milana Radoičića in ga obtožil vodenja nedeljskega napada, v katerem so bili ubiti en policist in trije napadalci. Radoičića kosovske oblasti že obtožujejo korupcije, imenovan pa je bil tudi v obtožnici zaradi umora kosovskosrbskega politika Oliverja Ivanovića leta 2018 kot vodja skupine, ki je izvedla umor, vendar v zvezi s tem niso izdali naloga za aretacijo. V zvezi z umorom policista je policija po napadu aretirala tri kosovske Srbe, srbska vlada pa je razglasila današnji dan za dan žalovanja za tremi ubitimi srbskimi napadalci. Kosovski premier Albin Kurti je za samostansko strelsko akcijo obtožil kar srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Dokaz za to je po mnenju kosovskih oblasti identifikacija Radoičića.
Protimigrantska kampanja, ki jo je zagnala opozicijska Slovenska demokratska stranka, je obrodila sadove. Policija je na meji s Hrvaško tako začela izvajati poostrene nadzore, ki so po besedah notranjega ministra Boštjana Poklukarja usmerjeni predvsem v odkrivanje in prijetje tihotapcev in odkrivanje druge čezmejne kriminalitete. Poklukar:
Minister je zatrdil, da pri novih patruljah ne gre za vzpostavljanje notranje kontrole na meji s Hrvaško, ampak za okrepitev izravnalnih ukrepov, ki pa so »nesistematični«. Zaenkrat gre za šest dodatnih policijskih patrulj na območju novomeške in koprske policijske uprave, ki ne stojijo na schengenski meji, pač pa tik za njo.
Vlada je začela s postopki za razrešitev direktorja statističnega urada Tomaža Smrekarja. Sprejela je sklep, da Smrekarja seznani o očitanih kršitvah in možnih razlogih za razrešitev ter ga pozvala, da se do njih opredeli. Po poročanju Dela je razlog, ki ga na vladi uradno niso navedli, neustrezno komuniciranje ob zadnji reviziji rasti bruto domačega proizvoda. Lanska gospodarska rast po letošnji reviziji ni znašala 5,4 odstotka, kakor so sprva napovedovali na uradu, ampak dva odstotka in pol. Največji popravek so naredili pri oceni potrošnje gospodinjstev, katere rast so lani na uradu ocenjevali kot 10-odstotno, z revizijo pa so ugotovili, da je bila 3-odstotna.
Državni svet bo danes odločal o odložilnih vetih na tri zakone, ki jih je državni zbor potrdil prejšnji teden. To so novela zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici, novela zakona o zaščiti živali in zakon o povračilu glob iz časa epidemije covida-19. Po slednjem bo država lahko vrnila globe, ki so jih državljani dobili denimo zaradi nenošenja maske in kršenja prepovedi javnega zbiranja. Komisija državnega sveta za državno ureditev je veto na zakon o povračilu glob predlagala v ponedeljek. Po mnenju komisije je zakon neutemeljen, saj bi bile globe povrnjene posameznikom, ki so kršili takrat veljavno zakonodajo, epidemiološki ukrepi pa so bili upravičeni zaradi izjemnih okoliščin. Državni svetnik Jožef Školč je edini glasoval proti predlogu veta. Razloge pojasnjuje tako.
Vir fotografije: Mark Dixon, Wikimedia Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj