OFF predloga sprememb ruske ustave

Odstopil je ruski premier Dmitrij Medvedjev. Odstopno izjavo je podal po letnem nagovoru predsednika Vladimirja Putina v dumi, kjer je ta napovedal referendum o ustavnih spremembah, s katerimi bi povečali pristojnosti parlamenta in zmanjšali predsedniška pooblastila. Po novem bi predsednika vlade in ministre namreč imenoval parlament in ne več predsednik. Kljub temu ne bi prišlo do spremembe političnega sistema, saj bi Rusija ostala predsedniška republika, bi se pa zaostrili pogoji za kandidiranje in omejil mandat. Predsedniški kandidati bi morali v državi nepretrgoma živeti najmanj 25 let oziroma natančneje, imeti v Rusiji toliko časa prijavljeno stalno prebivališče, obenem pa ne bi smeli imeti nobenega drugega državljanstva nobene druge države. Predsednikovanje bi po novem omejili na dva mandata, saj bi se iz ustave črtala beseda “zaporedoma”, ki je Putinu leta 2018 omogočila ponovno kandidaturo in drugi zaporedni, skupno četrti predsedniški mandat. Predlog ustavnih sprememb predvideva tudi večjo samostojnost sodnikov in regionalnih tožilcev. 

S Putinovim predlogom ustavnih sprememb bi oziroma najverjetneje tudi bo torej prišlo do predrugačenja razmerij moči med tremi vejami oblastmi. S tem razlogom je Medvedjev tudi utemeljil svoj odstop, saj si, kot je dejal, “želi, da predsednik države sprejme vse potrebne odločitve v teh pogojih”. Medvedjev bo presedlal na novoustanovljeno funkcijo namestnika predsednika sveta za nacionalno varnost. Za novega premierja je Putin predlagal Mihaila Mišustina, ki so ga poslanci s 342 glasovi za in z nobenim proti - 41 je bilo vzdržanih - tudi že potrdili. Več o politični situaciji naša ruska dopisnica Rina Pleteršek.

Izjava

Predlagane spremembe ustave bi vplivale tudi na ruski odnos do mednarodne skupnosti, saj bi razsodbe mednarodnih sodišč in arbitraž v Rusiji veljale zgolj, če ne bodo v nasprotju z - novo - ustavo.

Izjava

Predstavniški dom kongresa Združenih držav Amerike je z 228 glasovi za in s 193 proti izglasoval posredovanje ustavne obtožbe zoper predsednika Donalda Trumpa v senat, kjer se bo ta postopek nadaljeval v obliki sojenja, bržkone brez končne obsodbe. Toliko o tem.

Evropski parlament je začel z obravnavo zahteve španskega vrhovnega sodišča, da naj katalonskima evroposlancema, nekdanjemu katalonskemu predsedniku Carlesu Puigdemontu in ministru za zdravje Toniju Cominu, odvzame imuniteto. Politika sta svoja sedeža v Evropskem parlamentu sicer zasedla šele v ponedeljek, potem ko je Sodišče Evropske unije decembra ugodilo Puigdemontovi pritožbi in ga s Cominom prepoznalo kot evropska poslanca. Belgijsko sodišče, ki je odločalo o nalogu za pregon in njuni izročitvi Španiji, je nato opustilo obravnavo in jima priznalo imuniteto, ki jo uživata kot poslanca Evropskega parlamenta.

Te ugodnosti pa ni deležen nekdanji katalonski podpredsednik Oriol Junqueras, ki je bil na majskih evropskih volitvah prav tako izvoljen za poslanca, a v Španiji prestaja trinajstletno zaporno kazen zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev. Špansko vrhovno sodišče je sporočilo, da ga ne priznava za evropskega poslanca kljub odločitvi Sodišča Evropske unije, da mu poslanska imuniteta pripada in da bi ga morala Španija izpustiti iz pripora, da bi lahko prevzel mandat. V petek je temu pritegnil tudi Evropski parlament, ki je izrazil stališče, da je njegov mandat potekel 3. januarja.

Poslanci Evropskega parlamenta sicer danes zaključujejo prvo letošnje plenarno zasedanje v Strasbourgu. Evropski parlament vestno izraža skrb nad dogajanjem v Evropi in na tujem, bodisi z razpravami bodisi s sprejemanjem nezavezujočih resolucij. Na tapeti se je ponovno znašla Venezuela zaradi tamkajšnjih zapletov ob glasovanju predsednika narodne skupščine. Evropski parlament, ki je lani v tem času podprl samorazglasitev za predsednika Juana Guaidója, je s 471 glasovi za in 101 proti sprejel resolucijo, ki jo je vložila stranka konservativcev in reformistov. V njej je Evropski parlament ponovno obsodil vlado Nicolasa Madura in podprl Juana Guaidoja kot predsednika skupščine, pa tudi za legitimnega predsednika države. Da je Venezuela tako pogosto predmet razprav in glasovanj, se je po besedah evropskega poslanca iz vrst Liste Marjana Šarca Klemna Grošlja zahvaliti predvsem enotnosti evropskih poslancev iz Španije.

Izjava

Tako Grošelj kot poslanka iz vrst Socialnih demokratov, Tanja Fajon, do tokratne resolucije sicer izražata zadržke.

Izjava

Izraelski obrambni minister Naftali Bennett je napovedal vzpostavitev sedmih naravnih rezervatov na okupiranem Zahodnem bregu, s čimer želi Izrael utrditi nadzor nad območjem in nadaljevati z gradnjo nezakonitih judovskih naselbin. Gre za tako imenovano območje C, ki je pod izraelskim nadzorom in obsega več kot polovico Zahodnega brega; je strateškega pomena, saj se tu nahaja jordanska dolina, o aneksaciji katere je v sklopu predvolilne kampanje pred prejšnjimi parlamentarnimi volitvami septembra lani govoril premier Benjamin Netanjahu. Tudi to potezo je moč razumeti kot nagovarjanje izraelskih volivcev, saj bodo drugega marca potekale nove predčasne volitve, na katerih bo stranka Likud ponovno skušala osvojiti oblast.

Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko je na nujni seji z enajstimi glasovi proti in dvema za zavrnil predloge Levice, s katerimi bi apelirali na vlado, naj “preko diplomatskih povezav Združene države Amerike pozove k takojšnjemu prenehanju agresivnih dejanj v Hormuški ožini in prenehanju kopičenja vojaštva in vojaške opreme v soseščini Islamske republike Iran.” Konec citata. Kot je pojasnil poslanec Levice Primož Siter, bi slovenska politika s tem “pokazala hrbtenico” in tako domači kot tuji javnosti dokazala, da zna razmišljati s svojo glavo. Po drugi strani je več poslancev Levici očitalo, da želi s sklicem seje le teden po zaprti skupni seji odborov za obrambo in zunanjo politiko o situaciji v Iraku le nabirati politične točke - torej početi to, kar že teden dni počno vse ostale parlamentarne stranke.