Egiptovski stražarji Mediterana

Evropska unija je med države, od katerih v zameno za finančno pomoč zahteva varovanje mediteranskih vrat Evrope, uvrstila novo članico. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi sta podpisala skoraj sedem milijard evrov in pol vreden sporazum. Poleg sodelovanja na področju zajezitve migracij sporazum predvideva sodelovanje na področjih energetike in vojaške industrije. Denar je Al Sisi rade volje sprejel, saj je egiptovsko gospodarstvo zaradi več kot 30-milijardnega trgovinskega primanjkljaja, ki ga ustvari vsako leto, odvisno od prilivov tujega kapitala. Uvozno odvisno postkolonialno gospodarstvo so v zadnjih letih dodatno prizadele višje cene žita in nafte.

Ajman Zohri, strokovnjak za demografijo in migracijske študije na Univerzi v Kairu, pojasnjuje, da je dogovor nadgradnja sporazuma med Evropsko unijo in Egiptom iz leta 2004, s katerim je Unija razširila kvote za izvoz egiptovskih kmetijskih proizvodov na evropske trge. 

Zohri

V skladu s sporazumom bo komisija Egiptu zagotovila pet milijard evrov posojil v prihodnjih štirih letih, dogovor pa vključuje tudi slabi dve milijardi evrov naložb in več sto milijonov evrov za izvedbo energetskih projektov in projektov na področju migracij. Egipt je v primežu gospodarske krize in visoke inflacije, ki presega 35 odstotkov. Državi primanjkuje tuje valute, ki jo nujno potrebuje za uvoz dobrin, vlada pa ima zaradi visoke zadolženosti redno težave s financiranjem državnega proračuna.

Egiptovska centralna banka je v letošnjem letu dvignila ključne obrestne mere in devalvirala domačo valuto v razmerju do ameriškega dolarja, s čimer si je zagotovila novo posojilo Mednarodnega denarnega sklada, znanega pod kratico IMF. Poleg posojil denarnega sklada in Svetovne banke so finančno stanje Egipta izboljšale velike investicije Združenih arabskih emiratov. Pred manj kot mesecem dni sta se vladi dogovorili o 32 milijard evrov težki naložbi enega od emiratskih suverenih skladov, ki bo na polotoku Ras Al Kima zahodno od Aleksandrije lahko razvil turistične kapacitete. Več o novem pritoku tujega kapital v Egipt pojasni publicist in profesor na Univerzi v Padovi, Giuseppe Acconcia.

Acconcia

Evropske investicije, ki jih obljublja Unija, sestavljata dve ravni. Prvo raven tvori agenda Italije pod vodstvo premierke Giorgie Meloni, da izboljša odnos z državami severne Afrike. Drugo raven tvori odnos Evropske unije z Egiptom, ki v veliki meri temelji prav na zajezitvi prihoda migrantov po Sredozemskem morju. 

Acconcia

Sporazum Evropske komisije in Egipta lahko razčlenimo na tri glavne interese, ki jih ima Unija v odnosu do Egipta. Prvi so projekti in vlaganja na področju energetike. Od sankcij, ki jih je zahod uvedel proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, države stare celine iščejo nov vir zemeljskega plina, s katerim bi nadomestile uvoz ruskega. 

Acconcia

Drugo področje sodelovanja je vojaška industrija in izvoz orožja v Egipt, za katerega se zavzema zlasti Italija. 

Acconcia

Nazadnje sporazum govori o poostrenem nadzoru Sredozemskega morja z namenom zmanjšanja števila prihodov migrantov na zunanje meje držav članic Unije.

Acconcia

V Egiptu je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije iz leta 2022 okoli devet milijonov migrantov. Od tega štirje milijoni ljudi prihajajo iz sosednjega Sudana, kjer skoraj leto dni poteka državljanska vojna med vojaškima frakcijama. A Sudanci so bili v Egiptu že pred zadnjim konfliktom. Okoli milijon in pol je v Egiptu sirskih migrantov, po milijon pa Libijcev in Jemencev. Migrantsko situacijo v Egiptu predstavi Zohri. 

Zohri

Vlada Al Sisija noče še beguncev iz Gaze, ki bi jih po načrtu, o katerem je v javnosti govorilo več članov izraelske vlade, Izrael izgnal na Sinajski polotok. V Rafo na jugu enklave je izraelska okupatorska vojska izrinila več kot milijon Palestincev. Egiptovske oblasti, ki z dovoljenjem za gradnjo zidu okoli enklave že leta podpirajo izraelsko okupacijo, tudi zdaj podpirajo izvajanje genocida in mejo ohranjajo zaprto. Več Acconcia. 

Acconcia

Berfin Nur Osso, doktorska študentka na helsinški univerzi, pojasnjuje, da je migrantski del dogovora med Egiptom in državami Evropske unije nadaljevanje trenda evropske migrantske politike. Bo pa dogovor spremenil materialne razmere za begunce v državi. 

Osso

Dogovor o zajezitvi migracij z Egiptom je sicer le eden v vrsti dogovorov s severnoafriškimi državami, po katerih represijo na zunanjih mejah Evropska unija prenese na tretje države. Julija lani je komisija podoben dogovor sklenila s Tunizijo, leta 2016 pa s Turčijo. 

Acconcia

Osso pojasnjuje, da je egiptovski sporazum na primeru migracij podoben tunizijskemu. Razlika je v samem evropskem vtikanju v represivne ukrepe lokalnih oblasti. 

Osso

Egiptovskim oblastem sicer sklepanje sporazumov o zajezitvi migracij ni nepoznano. Sogovorka pojasnjuje, da je Egipt v preteklosti z Italijo sklenil več sporazumov, ravno o regulaciji migracij. 

Osso

Acconcia za konec poudarja, da je s sprejetjem sporazuma Egipt dobil dodaten pomen za države Evropske unije, ki v severnoafriško državo polagajo upe o rešitvi problemov, ki jim pretijo.

Acconcia

 

Foto: kolaž, delo avtorice