Nova obrestna mera, isto sranje

Nova obrestna mera, isto sranje

Oddaja
8. 12. 2016 - 17.00
 / OFFsajd

Grški premier Aleksis Cipras je še dober teden nazaj v pogrebnem govoru El-Comandanteju zagotavljal, da je Grčija še vedno na poti v socializem. Danes so njegovo izjavo demantirali stavkajoče delavke in delavci tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju. Stavka je bila uperjena proti nadaljevanju in zaostrovanju varčevalnih politik, katerih nosilec je predlagani proračun. Stavkajoče je zmotil tudi ponedeljkov dogovor evroskupine, ki bo v središču današnjega Offsajda. Evroskupina se je namreč uspela dogovoriti o nekaterih ukrepih, ki bi poenostavili grško vračanje dolga, dogovor o nadaljnji finančni pomoči pa so zaradi nestrinjanja z Mednarodnim denarnim skladom preložili v bližnjo prihodnost. O kolektivnem občutju stavkajočih glede proračuna in dolžniške krize govori sociolog Panagiotis Sotiris z Egejske univerze.

Izjava

Ponedeljkov sestanek evrskih ministrov je prinesel tri novosti. Podaljšanje zapadlosti dolga, fiksno obrestno mero za določene dolgove ter anulacijo nekaterih penalov. Glavnice ostajajo enake, zato lahko o prestrukturiranju govorimo le figurativno. Sprejet dogovor pojasni Michael Arghryou, ekonomist z Univerze v Cardiffu.

Izjava

Za vzdrževanje visokih dolgov je zelo pomembna tudi obrestna mera, s katero se dolg vzdržuje. Fiksna obrestna mera naj bi tako prinašala dolgoročno lažje odplačevanje dolgov. Več pove Ioannis Pragidis z Demokritove univerze v Trakiji. 

Izjava

Pa vendar je obrestna mera na grške dolgove, ki se trenutno ravna po evropskih obveznicah, zelo nizka. Fiksna obrestna mera bi v tem trenutku izdatno povečala količino denarja, potrebno za odplačevanje. Arghyrou pojasnjuje, da gre pri fiksni obrestni meri za pozitivne učinke na dolgi rok. Evropska obrestna mera naj bi namreč v prihodnje rasla.

Izjava

Arghyrou ovrednoti tudi finančne učinke sveže dogovorjenih ukrepov.

Izjava

“Zastonj kosila ni,” je znani citat enega od očakov ideološke šole, ki promovira doktrino proračunske vzdržnosti. Grki so morali v zameno za sprejete ukrepe obljubiti, da bo njihov proračunski presežek v letu 2018 3,6 odstotka ali več.

Izjava

Ravno pri proračunskem presežku pa naj bi zavrelo med evroskupino in Mednarodnim denarnim skladom, enim od sestavnih delov trojke. Mednarodni denarni sklad namreč verjame, da so zahteve, ki jih vsiljuje evroskupina na čelu z Nemčijo, nerealne in bi slabo gospodarsko stanje le še poglabljale. Mednarodni denarni sklad tako odklanja sodelovanje v nadaljnji, približno 80 milijardni dokapitalizaciji grške države.

Izjava

A naj vas retorika ne zavede. Kljub temu, da so nekateri vrhovni aparatčiki Mednarodnega denarnega sklada izrekli, da je politika “zategovanja pasu” presežena, jo imajo sposobnost spraviti skozi zadnja vrata. O strukturnih reformah, ki jih zahteva Mednarodni denarni sklad, govori Sotiris.

Izjava

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.