Otoplitev turške zunanje politike

V zadnjih dneh je Turčija presenetila s kar dvema otoplitvama svojih zunanjih odnosov. Tekom vikenda se je dogovorila o podpisu sporazuma sprave z Izraelom. Z njim je bila Turčija v slabih političnih odnosih od leta 2010, ko so izraelski komandosi ustavili humanitarno pomoč, namenjeno Palestini, ki je po morju želela prebiti blokado Gaze. V incidentu je življenje izgubilo deset turških državljanov, Turčija pa je z Izraelom pretrgala diplomatske vezi in gospodarsko, vojaško in obveščevalno sodelovanje.

Precej hitreje pa so se otoplili turški odnosi z Rusijo. Le-ti so bili na zelo nizki ravni zaradi sestrelitve ruskega bombnika novembra lani. Rusija je proti Turčiji uvedla hude ekonomske sankcije - prepoved uvoza turške zelenjave, poslovanja turških gradbenih podjetij v Rusiji in omejevanje čarterskega turizma za ruske državljane v Turčiji. Pokrajina Antalija je priljubljena destinacija za ruske turiste, v preteklih letih jo je obiskalo več kot 4 milijone ruskih turistov letno.

Turški zunanjepolitični potezi presenetita predvsem s stališča, da je Turčija v zadnjih vodila precej izolacionistično zunanjo politiko. Vzroke in posledice komentira novinar Duran Ragip.

=====================================================

Prilagamo še naknadno posneti intervju s Seevano Saeedom z Univerze v Exeterju, strokovnjakom za bližnje-vzhodne študije.

1. Kateri vzroki so botrovali podpisu sporazuma sprave med Izraelom in Turčijo?

2. Kakšne posledice ima lahko podpis sporazuma za Palestino?

3. Do poslabšanj diplomatskih odnosov sta Izrael in Turčija vzdrževala visoko stopnjo sodelovanja na vojaškem in obveščevalskem področju. Lahko pričakujemo ponovno vzpostavitev pričakovanja?

4. Kateri razlogi so pripeljali do turškega opravičila Rusiji?

5. Kako se na spremembo zunanje politike, ki je vodila do turške izolacije v regiji, odziva turška opozicija?

6. Kratek komentar prepovedanega kongresa Stranke nacionalističnega gibanja (MHP), maja 2016.

7. Povzetek vsega povedanega in obeti za regijo.