Severni tok, obrok po obrok
Nemška zvezna agencija za omrežja je prejšnji teden prekinila postopek izdaje dovoljenja za dobavo plina po plinovodu Severni tok 2. Podjetje Nord stream 2, ki je v lasti ruskega naftno-plinskega velikana Gazprom, je plinovod pod Baltskim in Severnim morjem zgradila septembra. Kot zapoveduje evropska direktiva o plinu, mora biti prodajalec plina ločen od upravljalca plinovoda. Po interpretaciji, ko jo je sprejel nemški regulator, to pomeni, da mora podjetje Nord stream 2 v Nemčiji ustanoviti novo pravno osebo, ki bo trgovala s plinom in bo zavezana nemški zakonodaji.
Čeprav odločitev agencije za Gazprom pomeni novo administrativno oviro na poti do prodaje plina, je po mnenju Jorga Himmelreicha s pariške École Supérieure de Commerce agencija določbe evropske direktive o plinu brala precej kreativno, s tem pa Gazpromu pustila priprta vrata za uspešno nadaljevanje njegove operacije v Nemčiji.
Da je agencija izbrala ohlapnejšo interpretacijo zakonodaje, Himmelreich sklepa iz tega, da se je osredotočila na zahtevo po tem, da Gazpromova podružnica ustanovi novo podružnico v Nemčiji, ne pa na to, da bi morala ta podružnica biti tudi dejansko in ne zgolj formalno ločena od Gazproma.
Kot meni Himmelreich, bi lahko agencija podjetje Nord stream 2 preprosto zavrnila in mu licence ne bi podelila. Prav tako bi po njegovem mnenju lahko strožje razsojala komisija gospodarskega ministrstva, ki je projekt že odobrila.
Če bo Gazprom zahtevam nemškega regulatorja vendarle zadostil, sledi še presoja projekta s strani Evropske komisije. Vendar Nemčiji mnenja komisije, ki plinovodu deklarativno nasprotuje, ne bo treba upoštevati za vsako ceno.
Plinovod je povzročil nemalo napetosti med Nemčijo in Združenim državami Amerike, kjer projektu nasprotujejo še močneje kot v Evropski komisiji. Uradni razlog za to je energetska odvisnost Evrope od Rusije, ki jo v Washingtonu vidijo kot problematično, predvsem zaradi tega, ker v lastnih očeh Evropi zagotavljajo varnost v okviru zavezništva NATO. Hkrati ZDA z Rusijo tekmujejo na trgu zemeljskega plina. Ameriška industrija proizvodnje plina se je z uvedbo hidravličnega lomljenja izredno okrepila in vidi svojo priložnost tudi v izvozu utekočinjenega plina na evropski trg, na katerem so cene približno trikrat višje kot čez lužo.
Prejšna garnitura v Beli hiši je proti podjetjem, vpletenim v gradnjo Severnega toka, uvedla gospodarske sankcije. Te je predsednik Joe Biden v želji po izboljšanju čezatlantskih odnosov ukinil. Kot del dogovora o ukinitvi naj bi Nemčija in ZDA Ukrajini namenili nekaj milijonov za razvoj zelene energetike. A v kongresu, predvsem v senatu, je zelo aktiven lobi, ki zahteva ponovno uvedbo sankcij, ki bi uporabo plinovoda naredile preveč tvegano za nemška podjetja. Teksaški senator Ted Cruz je na primer s postopkovnimi orodji uspel praktično povsem ustaviti imenovanje vseh ambasadorjev, kar namerava nadaljevati, dokler Biden ponovno ne uvede sankcij. Ameriški predsednik se sooča z nasprotovanjem tudi manj radikalnih kongresnikov, ki v kongresu skušajo doseči ponovno uvedbo sankcij.
Nove ovire, ki ruski projekt Severnega toka doletijo tako rekoč vsakoletno, na prvi pogled kažejo na nejevoljo, s katero Evropska unija in ZDA sprejemajo strateško odločitev Nemčije o direktni plinski povezavi z Rusijo. Po drugi strani se zdi, da so ovire, ki jih mora Gazprom odpravljati, izraz tega, da projekt dejansko napreduje h koncu.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj