Bojevniških akademskih 15

Bojevniških akademskih 15

Oddaja
15. 11. 2017 - 14.00

Naposled si le lahko oddahnemo: farsa študentskih pravic je v četrtek, 9. novembra, le dobila svoj zaključek. Poslanci državnega zbora so soglasno, z enainsedemdesetimi oziroma vsemi navzočimi glasovi sprejeli novelo Zakona o visokem šolstvu. Šeststo devet študentom so tako vrnili pravice, ki so bile na podlagi sprememb devetinšestdesetega člena omenjenega zakona odvzete. Spomnimo, da so pravice, ki so sicer zajamčene posamezniku z urejenim študentski statusom, vključevale zdravstveno zavarovanje, prehrano, bivanje ter prevoz. Novela navedenim študentom prav tako podeljuje povračila vplačanih sredstev zdravstvenega zavarovanja oziroma plačila zdravstvenih storitev v tem obdobju. Tistim, ki pa so si v danem času že uredili zdravstveno zavarovanje, Študentska organizacija Slovenije v javnem pismu sporoča, da si uredijo njegovo mirovanje. Poleg tega nam v organizaciji sporočajo, da se lahko na njih neposredno obrnemo v primeru, da se pojavijo kakršnekoli težave v zvezi s subvencioniranim bivanjem ali hrano.

O poteku povrnitve pravic smo se pogovarjali s predsednikom Študentske organizacije Slovenije Aleksandrom Spremom. Pojasnil nam je, kje so še težave v samem procesu in kaj lahko pričakujemo.

Izjava

V ponedeljek je predsednik Državnega zbora Milan Brglez sprejel apostolskega nuncija Juliusza Janusza.  Odprla sta vprašanje o spremembah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Apostolski nuncij je namreč v petek, 3. novembra, na avdienci opozoril papeža, da Slovenija s svojo ustavo preprečuje stoodstotno financiranje javno-šolskega programa v zasebnih šolah. To preprečuje uresničitev vatikanskega sporazuma. Zaradi zasebne narave pogovora pa iz predsednikovega kabineta niso sporočili ničesar več, razen tega, da je pogovor potekal v prijateljskem duhu. Poslanec stranke Socialnih demokratov Jan Škoberne je dogodek ostro kritiziral. Na petkovi seji je opozoril, da je Slovenija suverena država, zatorej je vmešavanje cerkve nesprejemljivo. Prav tako kritizira odločitev ustavnega sodstva, po kateri naj bi se zasebno šolstvo odslej financiralo sto odstotno, medtem ko varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer meni, da bi nepopolno financiranje pomenilo diskriminatorno obravnavo javnega in zasebnega šolstva. Prihodnost nam bo torej povedala, ali se bo Slovenija udinjala Rimskokatoliški cerkvi ali ne.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v ponedeljek razpisalo sredstva za krepitev kompetenc podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah ter poznejšo zaposlitvijo. Mladi bi se preko projektov naučili proaktivnosti ter samoiniciativnosti, predvsem pa bi povezali pridobljeno znanje z zunanjo okolico. Razpis zato omogoča tudi povezovanje šolskih akterjev s predstavniki v gospodarstvu, nevladnih organizacijah ter raziskovalnih institucijah.

V petek je na mednarodni dan pripravništev sindikat Mladi plus vlado opozoril na še vedno neurejena pripravništva. Spomnimo, da je vlada pred dvema letoma s sklepom prepovedala voluntersko pripravništvo. Predsednica Tea Jarc pa opozarja, da se sklepa ni nikoli zapisalo v zakon in tako vprašanje pripravništev še vedno ostaja odprto. Tovrstna pripravništva so namreč še vedno dovoljena po Zakonu o delovnih razmerjih. To pa ni edina pomanjkljivost. Medtem ko so ponekod v celoti odpravili pripravništva kot pogoj pristopa k strokovnemu izpitu, so to nadomestili z “ustreznimi delovnimi izkušnjami”. Do teh pa ni lahko priti. Sploh zato, ker je zaposlovanje v javnem sektorju še vedno omejeno.

Na problematiko neplačanih pripravništev so se v bolj obsežni meri odzvali tudi čez lužo. Šestinsedemdeset organizacij iz Mehike, Združenih držav Amerike ter Kanade je podpisalo deklaracijo, ki zahteva ukinitev neplačanih pripravništev. Teh je vedno več, saj so za končanje dodiplomskega študija nujna. In ker nadzora na tem področju praktično ni, to podjetja rada izkoristijo. Deklaracija opozarja, da se pripravništva pravzaprav bistveno ne razlikujejo od realnega trga dela: izkoriščanje študentov je vse bolj prisotno, konkurenca med študenti pa strmo narašča. Želja organizatorjev je opozoriti na vse te pomanjkljivosti; v kratkem bodo s tem namenom zato organizirali večjo stavko, kjer bodo mladi izrazili svoje razočaranje.

Ko na ameriški celini protestirajo študentje, v Indiji protestirajo starši. Združenje staršev je v petek organiziralo protest, na katerem se je zbralo več sto staršev. Nasprotovali so dvigu šolnin privatnih šol. Predvidene so podražitve, ki naj bi se gibale od petnajst do dvajset odstotkov. Združenje staršev navaja, da takšen dvig šolnin pomeni neupoštevanje državnih norm. Te namreč zapovedujejo pravice do šolanja slehernega otroka. A država zaenkrat še ni odgovorila na nastalo težavo.

V Portoriku pa privatnih šol še nimajo, si jih pa oblast zelo želi. Tako starši kot učitelji so se združili v boju proti privatizaciji šol. Naleteli pa niso le na gluha ušesa, temveč, še huje, na oster odziv vlade. Enaindvajset učiteljev je bilo aretiranih zaradi svojega aktivizma, čez dva dni pa so bili izpuščeni. Dogodek je posledično še bolj razjezil prebivalce Portorika in sprožil še intenzivnejše nasprotovanje ter protest.

Evropska komisija je včeraj v Götenbergu, kjer poteka Socialni vrh Evropske unije, predočila svojo vizijo za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025. Komisija meni, da bi izobraževanje in delo do leta 2025 že morala biti norma, saj je to pomemben člen socialne politike. Poleg tega pa se s kakovostnim izobraževanjem lažje soočamo tako z današnjimi kot tudi prihodnjimi izzivi. Komisija je pojasnila, da ima v mislih predvsem digitalizacijo in umetno inteligenco. Pod konkretnimi cilji pa je Evropska unija navedla izboljšanje programa Erasmus plus, uvedbo študentske kartice Evropske unije ter izboljšanje znanja tujih jezikov. Vizija prav tako vključuje razvoj kurikuluma, novega digitalnega izobraževanja, vzpostavitev mreže evropskih univerz ter vseživljenjsko učenje.

 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Današnji dan zaznamuje začetek štiridnevnega cikla izobraževanj in delavnic, imenovanih “Rosa bo še vedno bosa (ker je prekarka).” Cikel bo potekal vse do torka, 21. 11., na Filozofski fakulteti Maribor ter v dvorani Gustaf v Pekarni. Projekt želi s tem osvetliti mlade glede naraščajočih prekarnih in atipičnih oblik dela in kratenja delavskih pravic.

Na Fakulteti za socialno delo pa bo danes ob 18.00 govora o razrednem boju. Študentski svet in študentska organizacija fakultete vabi na filmski večer. Ogledali pa si bodo letošnji film Mladi Karl Marx, ki mu bo sledila diskusija.

 

O vseh študentskih bojih si beli glavo vajenka Dagmar.

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.