Evalviranih akademskih 15

Evalviranih akademskih 15

Oddaja
27. 2. 2019 - 14.00

Statistični urad Republike Slovenije je ta mesec objavil dokončno poročilo o javnih izdatkih za formalno izobraževanje v letu 2017. V Sloveniji je bilo v tem letu za izobraževanje porabljenih okoli dve milijarde evrov javnih sredstev ali 4,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Občine so od celotne gmote namenile 21 odstotkov vseh javnih izdatkov, medtem ko je ostalo zapolnila država. Večino omenjenih javnih sredstev so v 95 odstotkih prejele izobraževalne ustanove, za katere se je poleg javnih sredstev namenilo tudi 13 odstokov iz zasebnih virov in en odstotek iz naslova mednarodnih virov. Pod črto so izobraževalne ustanove prejele okoli 2,3 milijarde evrov ali 5,3 BDP. V strukturi celotnih izdatkov za izobraževalne ustanove so predstavljali: 20,1 odstotka izdatki za predšolsko vzgojo in izobraževanje, 43,5 odstotkov izdatki za osnovnošolsko izobraževanje, 16,9 odstotkov izdatki za srednješolsko izobraževanje ter 19,5 odstotkov izdatki za terciarno izobraževanje. Vlada namerava sicer postopno zviševati statistične kazalnike namenjenih sredstev za izobraževanje, kjer naj bi sredstva poskočila na šest odstotkov BDP. Poleg financiranja pa se v osnovnih šolah pojavljajo še drugi problemi.

Prejšnji teden je Republiški odbor Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije vodstva šol pozval, naj Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ne posredujejo evidenc o urah nadomeščanja, ki so jih učiteljice in učitelji opravili v tem šolskem letu. Neposredovanje oziroma nevpisovanje nadomeščanj pogojujejo s tem, da tega ne bodo storili, dokler ne bo spremenjen aneks h kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje v delu, ki se nanaša na delovni čas učiteljev. Nadomeščanja so sedaj opredeljena kot plačilo za dodatno opravljeno učno obveznost, ki presega zakonsko predpisano tedensko učno obveznost. Združenju ravnateljic in ravnateljev se zdi v tem primeru sprotno vpisovanje in izplačevanje nadomeščanj nesmiselno, zato predlagajo, da naj se nadomeščanja normirajo glede na celoletni fond ur in šele nato, ko jih posamezni učitelj izpolni, izplačajo.

V Sindikatu vzgoje in izobraževanja na drugi strani v pismu, ki so ga poslali ministru Pikalu, pozivajo, da takšna opredelitev, ki jo je podalo Združenje ravnateljev in ravnateljic, krši kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja, ki učiteljem zagotavlja plačilo za dodatno opravljeno učno obveznost. V primeru, da učitelji ne bodo dobili izplačanih nadomeščanj, bodo v sindikatu odgovorili s tožbami posameznih ravnateljev in ravnateljic. Ne izključujejo pa tudi možnosti odločanja o tem, da bi pozvali k prenehanju izvajanja vseh plačljivih nadomeščanj. Za obrazložitev trenutnega stanja smo poklicali tudi v tajništvo Sindikata SVIZ, a sogovorcev zaradi upravičene odsotnosti nismo dobili.

“Pozivanje h kakršnimkoli kršitvam kolektivne pogodbe je nesprejemljivo,” so se odzvali na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Do težav naj bi prišlo predvsem zaradi tega, ker pilotni projekt evidentiranja delovnega časa učiteljev ni bil dovolj natančno evalviran in zato tudi ni bilo mogoče pravočasno predvideti vseh podrobnosti. Poudarjajo, da bo potrebno v prihodnje predvideti večjo mero podrobnosti. V prihodnjih tednih namerava minister Pikalo sklicati sestanek okoli te problematike s SVIZ-om in Združenjem ravnateljev in ravnateljic.

Relativno dolgo je že, odkar je ogljik pričel pospešeno opuščati svoje trdno stanje in pridodal stopinjo k podnebnim spremembam oziroma smo jo skupaj z njim pridodali ljudje. Nedavno so se začeli na področju opozarjanja na problematiko podnebnih sprememb organizirati tudi mladi širom sveta, od Avstralije in Tajske pa vse tja do Ugande in Nemčije. Opozarjanje in protesti so potekali v obliki “stavke”, kot izostanek od pouka, in vse tja do večjih shodov za ukrepanje proti pospešenim podnebnim spremembam. Prejšnji petek, 22. februarja, pa so se na tem področju organizirali tudi mladi iz Slovenije, natančneje, organizirali so se v iniciativo “Mladi za podnebno pravničnost”. Že lani je omenjena iniciativa po fakultetah pripravila posvete o nacionalnem energentskem konceptu. Tokrat pa so se zbrali, da se seznanijo s podnebno tematiko in določijo nadaljnje delovanje. Ključni sklep srečanja je bila soglasna potrditev organizacije podnebnih protestov po Sloveniji 15. marca, ki bodo del širših in koordiniranih akcij mladih po celem svetu. Več o tem nam pove članica iniciative Viliana Vaklinova.

izjava

Glavne teme, ki so bile naslovljene, so se dotikale javnega prevoza, pravične tranzicije na obnovljive vire energije, ljudem in okolju prijazni proizvodnji in potrošnji, trajnostni prehrani, ohranjanju in omogočanju razcveta mnogoterih naravnih ekosistemov ter o nujnosti spremembe predmetnikov na vseh stopnjah izobraževanja za pravočasno naslavljanje okoljske krize. Poleg omenjenega protesta, planiranega za 15. marec, kjer se bodo zbrali na protestu za podnebno pravičnost, se bodo pred tem zbrali še prvega marca ob 17.00 v Centru slovanskih kultur France Prešeren, kjer bo vsebinski sestanek in diskusija o problemih okoljske krize in ključnih skupnih zahtevah protesta in gibanja.

Prejšnji teden smo poročali, da so za četrtek, 21. februarja, napovedali stavko učitelji na javnih šolah v Oaklandu. Stavke se je udeležilo skoraj vseh 2300 učiteljev, na stavki pa so zavrnili ponujen sedemodstotni dvig plač v treh letih. Učitelji hočejo več od tega. Po informacijah sindikata “Oaklandska zveza vzgoje in izobraževanja” si učitelji želijo poleg manjšega števila učencev na enega učitelja zagotoviti tudi medicinske sestre in knjižničarke za vsako od šol. Sedemodstotno povišanje plač v treh letih prav tako ne pride v poštev, kajti to bi le izravnalo stroške z ravnjo inflacije, zato zahtevajo tudi dvanajstodstotno povišico in ne zgolj sedemodstotne, kot jim je bilo predlagano. Predstavniki zvezne vlade uporabljajo iste prijeme, kot so jih pred kratkim predstavniki v Los Angelesu, ko poudarjajo, da v proračunu denarja enostavno ni. Vendar na drugi strani učitelji vračajo žogico in pravijo, da do resnih pogovorov o rebalansu proračuna in predhodnih slabih investicijah še sploh ni prišlo, zato ne vidijo razloga, da bi se njihove zahteve označilo za “prevelike”, bolj, kot poudarjajo, gre za zagotovitev minimalnega standarda dela.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.