Protištudentski paket?

Protištudentski paket?

Oddaja
3. 4. 2020 - 16.00

Še pred nekaj dnevi smo v novicah lahko brali o masakru protikoronskega zakona, saj so poslanci napovedali več kot sto amandmajev na predloge vlade. Včeraj se je zgodil nekakšen masaker v obratno smer, saj amandmaji v veliki večini niso bili sprejeti. Poslušate oddajo, v kateri bomo pregledali, kaj je v tej zgodbi doletelo študente. 

 

Poglejmo si torej glavne poudarke za študente v včeraj sprejetem zakonu. Ta nosi dolgo ime Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo (priložen spodaj). Na študente se zakon nanaša v dveh delih, in sicer v zvezi s potekom študija in nato v zvezi s solidarnostnim enkratnim dodatkom.

 

Bistvena informacija za študente v zvezi s potekom študija je tale. Do podaljšanja statusa študenta v naslednjem študijskem letu imajo pravico zdaj tudi študenti, ki zaradi nastanka izjemnih okoliščin, ki neposredno vplivajo na izvajanje letošnje študijske dejavnosti, v tem letu niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti. Posebej je izpostavljeno, da so v to vključeni študenti višjih strokovnih šol. 

 

Prav tako velja, da če zaradi epidemije dijakom, vajencem in študentom v zaključnih letnikih ni bilo omogočeno praktično usposabljanje z delom in praktično izobraževanje pri delodajalcih, se jim to prizna kot opravljeno, če imajo zaključene pozitivne ocene pri vseh strokovnih modulih v zaključnem letniku. Visokošolski zavodi lahko svoje študijske programe tudi spremenijo tako, da spremembe začnejo veljati že v tem študijskem letu.

Tedenske novice
 / 30. 3. 2020

Zakon prav tako navaja, da se javnih storitev, kot so vrtci ter dijaški in študentski domovi, katerih izvajanje je zaradi epidemije vlada začasno prepovedala, ne sme zaračunavati. Z ministrstva za izobraževanje smo že na začetku tedna prejeli pisno pojasnilo, da plačevanja ne bodo oproščeni tisti, ki v študentskih domovih bivajo tudi v času epidemije.

 

Zdaj pa k bolj vroči temi, torej dodatku 150 evrov, do katerega so upravičeni vsi redni študenti s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. V zakonu je dodatek jasno ločen od nadomestil izpadlega dohodka – spada namreč pod točko, ki določa enkratni solidarnostni dodatek za druge ranljive skupine oseb. V tej točki so zajete osebe, ki so že zdaj upravičene do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka za mesec april in se ne prekrivajo s prejemniki dodatka za upokojence. Tem osebam se bo dodatek 150 evrov izplačal skupaj z ostalimi prejemki. Temu so posebej dodani še redni študenti, dodatek pa se jim bo izplačal do 30. aprila.

 

Najbolj seveda bije v oči, da so iz dodatka izključeni izredni študenti in študenti iz tujine oziroma tisti brez urejenih dokumentov, ki bi dokazovali njihov naslov prebivališča v Sloveniji. Dodatek so že ob prvih napovedih naslovili kot nezadosten v Študentski organizaciji Slovenije, sindikatih in opoziciji. Klici po drugačnem ključu podeljevanja dodatka so prišli tudi s strani skupine Študentska lupa. Na Ministrstvu za izobraževanje so že na začetku tedna napovedali amandma, ki bi vključil izredne študente med prejemnike dodatka.

 

Kljub vsem pozivom in amandmajem na zakon je bil na koncu sprejet predlog v svoji prvotni obliki. Vlada pri oblikovanju zakona očitno ni vzela izpada dohodkov pri študentih dovolj resno, je mnenja Sara Bagari, asistentka na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Govorili smo tudi s študenti in študentkami, da bi videli, kako se te dni soočajo z epidemijo in kaj menijo o dodatku.

 

Prejemniki dodatka so, kot pričakovano, raznoliki – z vidika višine dohodkov, odvisnosti od študentskega dela, višine prihrankov, najemniškega statusa in številnih drugih okoliščin. Delež študentk in študentov, ki jim dohodek iz študentskega dela predstavlja glavni ali celo edini vir dohodkov, so tu na največjem udaru in jim dodatek predstavlja skorajda smešno, če ne tragično nizko vsoto. Študentsko delo je kot posebna oblika dela postalo prava past za prekarnost zaradi nerealnih pričakovanj, da se ljudje med študijem lahko zanesejo na prihranke, štipendije ali pomoč družine. Pomisleke glede dodatka in študentskega dela, kot je zastavljeno, je delila Bagari.

Manj dela, manj jela – tudi za študentske organizacije in servise
 / 27. 3. 2020

Od koncesijske dajatve od študentskega dela se po drugi strani napajajo študentski servisi in študentske organizacije. Servisi so zasebna podjetja, ki posredujejo študentsko delo, študentske organizacije pa so dejansko v organizaciji študentov, četudi nanje letijo kritike, da delujejo kot elitni klub. Toda študentski servisi imajo pri študentski politiki več besede, kot bi si mislili. Tako smo lahko spremljali posodobitve zahtev Študentske organizacije Slovenije, ki je že v začetku namesto dodatka zahtevala nadomestilo izpada dohodka, le da so v zadnjih verzijah zahtevo dopolnili tako, da bi to nadomestilo posredovali študentski servisi. Tako bi svoj delež dobili tudi servisi in študentske organizacije. Kot smo že prejšnji petek poročali, je ta zahteva med študenti naletela na mešan odziv.

 

Prišli so tudi že odzivi na zavrnitev amandmajev in ignoriranje zahtev, ki so jih poleg Študentske organizacije Slovenije natančneje artikulirali med drugim v sindikatu Mladi plus, Gibanju za dostojno delo in socialno družbo, skupini Študentska lupa, stranki Levica in širši opoziciji. Študentska organizacija Slovenije je med drugim izpostavila, da so bili izpuščeni dijaki in udeleženci izobraževanja odraslih. Nad zavrnitvijo svojih zahtev so izrazili ogorčenje in pozivajo k pravični rešitvi za situacijo študentov. V skupini Študentska lupa pozivajo študente, ki nimajo finančnih težav in izpada dohodka v tem času, da svoj dodatek namenijo študentu, ki rabi pomoč, ali pa dobrodelnim organizacijam.

 

Protikorona paket, sprejet 2. 4. 2020

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.