Ne samo odpreti vrata, tudi tlakovati pot

Oddaja

Odprti termin univerzitetne redakcije decembra namenjamo ženskam v akademskem prostoru. Pregledali bomo spolne neenakosti v visokem šolstvu pri nas in poslušali izkušnje treh sogovornic, ki imajo dolgoletne izkušnje na raznoraznih študijskih področjih kot raziskovalke ali profesorice. V oddajo so vključeni tudi izseki iz pogovora z Renato Salecl in Janjo Komljenovič, ki je potekal na temo spola v akademskem polju v sklopu projekta Evropska noč raziskovalcev.

Slovenija je na podlagi podatkov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2020 v Evropski uniji na 11. mestu med državami članicami. S 67,6 točke od 100 se nahaja tik pod evropskim povprečjem in za 0,2 točke vodi Nemčijo ter za 16,1 točke zaostaja za vodilno Švedsko. Točke države nabirajo na šestih področjih. To so področja dela, denarnih sredstev, časa, zdravja, moči oziroma vpliva ter znanja. Slednje je področje, na katerem ima naša država največ prostora za izboljšave in na katerem je tekom let tudi najmanj napredovala.

Na področju izobraževanja podatki kažejo, da 6 odstotkov več žensk kot moških konča študij. Število žensk, ki so diplomirale, se je med letoma 2010 in 2018 dvignilo za 8 odstotkov. V primerjavi z zgodovinskim pregledom so ti podatki gotovo zelo spodbudni. Če se ozremo sto let nazaj, je do leta 1918 visokošolski študij končalo le dvanajst Slovenk. Na tem mestu je vseeno vredno omeniti, da je prva promocija v doktorski naziv na Univerzi v Ljubljani leta 1920 pripadla ženski. To je bila kemičarka Ana Mayer, kasneje poročena Kansky. S svojim doktoratom je postala 72. ženska na svetu s tem nazivom.

Problematična raziskava s problematičnim zaključkom
 / 30. 11. 2020

Kljub pozitivnemu trendu porasta ženskih diplomantk in magistrantk ter izenačenju ali celo prednjačenju žensk na številnih fakultetah pa se ta trend med zaposlenimi v akademskem svetu ne kaže. Težko trdimo, da ženskam poučevanje ni blizu, saj je v redkokateri evropski državi delež učiteljic v osnovni šoli nižji od 75 odstotkov. V sekundarnem izobraževanju je profesoric kar 66 odstotkov. Ta trend pa strmo pade v terciarnem izobraževanju. Podatki poročila Evropske unije »She Figures« o enakosti spolov na področju raziskovanja in inovacij za leto 2015 kažejo, da ženske v Sloveniji predstavljajo 49 odstotkov docentk, 35 odstotkov izrednih profesoric in samo 29 odstotkov rednih profesoric. Če pogledamo še višje, so recimo leta 2018 šest od skupaj šestindvajsetih fakultet oziroma akademij Univerze v Ljubljani vodile dekanje, na Univerzi v Mariboru pa tri od sedemnajstih. Bolje se je odrezala Univerza na Primorskem, kjer so dekanje vodile tri od šestih fakultet. Do danes sta rektorsko mesto v Sloveniji zasedli le dve rektorici.

Naravoslovne, še posebej pa tehnične znanosti so področje, na katerem so ženske najslabše zastopane. O tem, kako je ženskam, zaposlenim v tako spolno homogenem svetu, smo se pogovarjali z Uršo Oparo Krašovec, znanstveno svetnico na Fakulteti za elektrotehniko, in Andrejo Gomboc, redno profesorico astronomije na Univerzi v Novi Gorici.

Čeprav se število študentk, ki se zanimajo za naravoslovje, izboljšuje, pa je teh še vedno nesorazmerno manj kot študentov na tehničnih področjih. Zakaj se ženske še vedno v manjši meri odločajo za vstop v svet znanosti, opiše Gomboc (izjava).
Kljub temu na marsikateri študijski smeri znotraj naravoslovja težko govorimo o spolni neenakosti glede na število študentov in študentk, saj je slednjih včasih celo več kot moških. Razlike lahko opazimo šele kasneje, ko si ženske znotraj akademskega poklica poskušajo ustvariti kariero. Kako se spolne razlike večajo, tem višje ko se premikamo po napredovalni lestvi, opiše Opara Krašovec (izjava).

Opara Krašovec izpostavi ohranjanje moške moči na najvišjih položajih (izjava).

Opara Krašovec opozori, da so tudi ocenjevalni kriteriji, ki vrednotijo na primer delo posameznika ali projekte, ali pa tisti, ki predstavljajo kriterije za različne nagrade, pisani s strani moških, za moške. Opara Krašovec obrazloži svoje razmišljanje (izjava).

Ovire za ženske znotraj akademskega sveta so torej sistemske, pojavljajo pa se tudi manj opazno, v bolj neformalnih oblikah. Gomboc jih opiše kot moške mreže, ki se uporabljajo za ohranjanje moške dominacije. Moški tako za svoje naslednike iščejo sebi podobne moške, jim pomagajo, da bodo lažje napredovali, hkrati pa drug drugemu nudijo podporo za doseganje uspehov.

Sledi glasbeni premor s Fiono Apple.

VMESNI KOMAD: Fiona Apple - Under The Table

Pozdravljeni nazaj na Radio Študent v odprti termin univerzitetne redakcije. Ravnokar smo poslušali komad Under the Table ameriške pevke Fione Apple.

Kadar govorimo o ženskah v katerikoli poklicni sferi, težko zaobidemo področje materinstva in usklajevanja poklicnega življenja. To področje so odprle tudi gostje na dogodku Noč raziskovalcev. Več Janja Komljenovič, predavateljica politik višjega šolstva na Univerzi v Lancastru (izjava).

Renata Salecl, znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, na podlagi svoje izkušnje izpostavi, kako pomembni so različni viri pomoči pri usklajevanju dela in materinstva (izjava).

Salecl spregovori tudi o ovirah, s katerimi se je spopadala (izjava).

Kadar govorimo o akademskem svetu, težko ne omenimo najvišje nacionalne znanstvene in umetnostne ustanove v Sloveniji. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, na kratko SAZU, združuje znanstvenike in umetnike, ki so bili izvoljeni med njene člane zaradi posebnih dosežkov v znanosti in umetnosti. SAZU, citiramo, »neguje, spodbuja in pospešuje znanost in umetnost ter s svojo dejavnostjo prispeva k razvoju znanstvene misli in umetniške ustvarjalnosti«. Konec citata. Med drugim posebej izpostavijo dejavnosti, kot sta obravnava temeljnih vprašanj ter sodelovanje pri oblikovanju politike raziskovalne dejavnosti na področju znanosti in umetnosti.

SAZU torej nosi veliko odgovornost, hkrati pa ima tudi veliko simbolno vlogo, saj je članstvo v akademiji velika čast, člane dojemamo kot samo najvišjo intelektualno elito. Poleg spoštovanja in prestižnega naziva pa vsak član prejme tudi mesečno dosmrtno nagrado v znesku približno 1400 evrov bruto. Če je nekdo v Sloveniji akademik 30 ali več let, kar ni izjema, prejme nagrado, ki se približa vsoti Nobelove nagrade, ki pa si jo po navadi razdeli več nagrajencev. Hkrati ni nenavadno, da imajo člani drugi in celo tretji dohodek. Članstvo v SAZU-ju torej spremlja mnogo ugodnosti, teh pa ženske žal niso deležne. Med članskimi vrstami SAZU-ja je žensk namreč tako malo, da jih je avtorica te oddaje lahko preštela kar sama. Med 93 rednimi in izrednimi člani je namreč le 9 žensk, med 78 dopisnimi člani pa le 7 žensk. SAZU sestavlja šest razredov, v 6. razredu za medicinske vede recimo ni niti ene osebe ženskega spola. Renata Salecl je izredna članica postala leta 2017. Opiše svojo izkušnjo (izjava).

Primer SAZU-ja tako jasno kaže, kako daleč smo še pri doseganju enakosti spolov v višjih akademskih sferah. Tudi kar zadeva najvišjih organov odločanja na Univerzi v Ljubljani so podatki, milo rečeno, porazni. Edino področje višjih organov Univerze v Ljubljani, na katerem najdemo več žensk kot moških, je komisija za razvoj knjižničnega sistema. Pred dvema letoma jo je sestavljalo skoraj 90 odstotkov žensk, kar Milica Antić Gaber, redna profesorica na oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, označi kot zelo jasno skrbstveno delitev dela. V študijskem letu 2017/2018 so namreč na Univerzi v Ljubljani senat, upravni odbor, habilitacijsko komisijo in komisijo za podeljevanje častnih nazivov in nagrad v 70- do 100-odstotnem deležu zasedali moški. Kako je tako izrazita neenakost danes sploh še mogoča, opiše Antić Gaber. (izjava)

Diskriminacija in neenakopravnost žensk tekom zgodovine je tako moškim omogočila zasedanje vodilnih mest, ki so jih lahko oblikovali po svojih ciljih in željah. Zaradi lažnega prepričanja, da naš sistem temelji na pravičnosti in upošteva sposobnosti vsakega posameznika, pa se teh razmerji moči danes aktivno ne preizprašuje. Moški tako še naprej nasledijo moške in tako ohranjanjo in reproducirajo obstoječi red, ki ugaja njihovim potrebam.

Sledi glasbeni premor s pesmijo You’re So Vain Carly Simon.

VMESNI KOMAD: Carly Simon - You're so Vain

Poslušali ste You’re So Vain pevke Carly Simon. Zadnji del današnje oddaje, namenjene položaju žensk v akademskem svetu, bomo posvetili možnim izboljšavam na področju enakosti spolov v profesorskem in raziskovalnem poklicu.

Za višanje števila žensk v naravoslovnih in tehničnih znanostih je pomembno ozaveščanje in opozarjanje na samo problematiko. Prav tako lahko univerze in druge institucije same vpeljejo načine, ki se borijo proti spolni neenakosti. Gomboc predstavi dobre prakse iz tujine (izjava).

Gomboc predstavi tudi izkušnjo z uvajanjem ženskih kvot na konferencah astronomije in tem, kako je naše akademsko okolje nepripravljeno na uvedbo minimalnega deleža žensk (izjava).

Drugi del ali praksa meritokracije skozi postfeminizem in neoliberalizem
 / 4. 3. 2016

Pomanjkanja ženskih med rednimi in izrednimi profesoricami ne moremo opravičevati le z nezanimanjem deklet za tehnične in naravoslovne vede. Število študentk na omenjenih smereh namreč vztrajno narašča, vendar le nagovaranje in usmerjanje deklet v te vede ni dovolj. Tako Opara Krašovec kot Gomboc sta opozorili, da se sami na začetku svoje karierne poti sploh nista zavedali vseh ovir, ki so ležale pred njima. Sistemske prepreke se namreč pojavijo kasneje, ne tekom študijskih let. Opara Krašovec (izjava).

Boj za enakost spolov v večini primerov še vedno leži na plečih žensk. Vendar je nerealno pričakovati, da bo lahko manjšina pripeljala do korenitih sprememb. Svoje razmišljanje deli Gomboc (izjava).

Možnosti za spremembe so v rokah tistih na vodilnih položajih in se morajo zgoditi na višji, sistemski ravni. Odgovornost za diskriminacijo proti ženskam torej leži na univerzah in drugih akademskih institucijah samih. Kljub temu mnoge še vedno kažejo nerazumevanje do te problematike. Antić Gaber je opravila pregled poročil za leto 2017 in programov za leto 2018 treh največjih slovenskih univerz in ugotovila, da niti eden izmed dokumentov ni tematiziral neenakosti spolov. Zakaj moramo vpeljati samorefleksijo in samokritiko na vseh ravneh visokega šolstva, Antić Gaber (izjava).

Evropska komisija je v novem programu določila, da bodo morale imeti institucije, ki bodo želele prejeti raziskovalna sredstva z evropskih razpisov, načrt enakosti spolov oziroma »gender equality plan«. Na Filozofski fakulteti so se odločili, da bodo spolno diskriminacijo naslovili sistematično. Ponovno Antić Gaber (izjava).

Bili smo na okrogli mizi Jezik in spol
 / 7. 11. 2018

Tako kot na Filozofski fakulteti so bili v to primorani*** tudi na Fakulteti za elektrotehniko. Kako se lahko dobronamerne zahteve, kot je načrt Evropske komisije, v praksi izrodijo, komentira Opara Krašovec (izjava).

Akademski svet v naši družbi danes igra veliko vlogo in uživa visok ugled. Univerze že stoletja ustvarjajo intelektualne kroge, ki igrajo eno izmed ključnih vlog pri razvoju sveta. Danes se veliko govori opolnomočenju in vključevanju najrazličnejših manjšin in marginaliziranih skupin na položaje odločanja in moči. Pomembno je, da te spremembe ne ostanejo le na papirju in da zdajšnjim ter bodočim generacijam omogočajo, da se bodo počutile vključene – da bodo imele priložnost izkazati svoj potencial ne glede na spol, rasno ali versko pripadnost in tako naprej. Od ljudi, ki danes zasedajo položaje moči, pa bi se pričakovalo, da so sposobni neprestano preizpraševati obstoječi družbeni red ter svoj privilegij uporabiti za vpeljavo sprememb tam, kjer jih nujno potrebujemo.

Oddajo je pripravila Tara. Lektoriral je Marko, tehniciral je Kramar, bral pa Rasto.

 

***s Fakultete za Elektrotehniko smo dobili sledeč popravek: "O načrtu smo se na Fakulteti za elektrotehniko začeli pogovarjati in izvajati prve aktivnosti, še preden je Evropska Komisija naznanila svoje namere glede pogojevanja financiranja. Namreč, v začetku letu smo z mednarodnimi partnerji pripravljali prijavo za projekt Obzorja 2020 na temo priprave akcijskih načrtov za spodbujanje enakosti spolov. Pri pripravi projektne prijave smo ugotovili, da UL nima krovnega dokumenta - strategije ali akcijskega načrta, ki bi tematiko obravnavala celovito. Zato smo vodstvu FE predlagali, da se na FE sestavi skupina pedagogov, raziskovalcev in predstavnikov vodstva, obeh spolov, ki bo pripravila akcijski načrt za spodbujanje enakosti spolov na FE. Dokument smo želeli kasneje ponudili tudi UL. Pri pripravi dokumenta smo želeli upoštevati obstoječe najboljše prakse ostalih univerz ter izkušnje, ki smo jih pridobili pri pripravi projektne prijave ter, če bo projekt odobren, pri sami izvedbi."

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Odlična oddaja in analiza!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness