Cepljenje med nosečnostjo
Današnji KrOFF posvečamo vprašanju o varnosti cepljenja proti covidu med nosečnostjo. V zadnjem letu je več raziskovalnih skupin preverilo, ali se protitelesa proti koničastemu proteinu virusa SARS-CoV-2 v krvi cepljenih vežejo tudi na protein sincitin-1, ki je ključen za pravilen razvoj posteljice, in ali pri cepljenih nosečih osebah zaznavamo več protiteles proti sincitinu-1 v krvi ter zapletov pri nosečnosti oziroma težav z zanositvijo. Poročajo tudi o raziskavah, ki se ukvarjajo s potekom brejosti cepljenih modelnih organizmov miši.
Dvom glede cepljenja proti covidu med mlajšimi osebami v rodni dobi in nosečnicami delno izhaja iz domnev, da cepiva vplivajo na plodnost in lahko povzročijo spontani splav. Eden izmed navedenih razlogov je domneva, da se protitelesa proti koničastemu proteinu po cepljenju vežejo tudi na protein sincitin-1. Ta si namreč s koničastim proteinom deli del aminokislinskega zaporedja. Domneva temelji na navzkrižni reaktivnosti protiteles, do katere bi lahko prišlo tudi pri zelo majhni podobnosti med proteinoma.
Raziskovalne skupine so ugotovile, da se protitelesa proti koničastemu proteinu ne vežejo na protein sincitin-1. Pri cepljenih nosečih osebah niso zaznale povišanja protiteles proti sincitinu-1, zaznale pa so, da se protitelesa proti koničastemu proteinu koronavirusa prek posteljice prenesejo tudi na zarodek. Poleg tega med cepljenimi nosečnicami niso zaznale več težav z zanositvijo, spontanih splavov ali zapletov pri razvoju ploda. Pri modelnih organizmih prav tako niso zaznale povišanega števila splavov in negativnega vpliva na plod.
Sincitin-1 je raziskovala Zarja.
Priporočamo tudi pregled večine objav o cepljenju proti covidu med mlajšimi osebami v rodni dobi in nosečih oseb, ki ga redno posodablja dr. Viki Male z Imperialnega kolidža v Londonu.
Fotografija: Coyne Lab, University of Pittsburgh
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Noro.
dost sad, da je to objavljeno na mediju kot je RŠ. Na mediju, ki prevprašuje, ki naj bi deloval onkraj glavnega toka, ki naj bi iskal alternative tam, kjer vsi vidijo eno zgodbo.
Res je žalostno. Študenti, da ne rečem študentke, bi se moral ukvarjat s preprečevanjem nosečnosti, ne pa z nosečnostjo!
Ja no sej, če kar takole nagovarjaš nosečnice na načrtno sistemsko vnetje med nosečnostjo, potem tako ali tako bistveno ogrožaš normalen razvoj ploda, da ne rečem onemogočiš. Da ne bo pomote, to ni neka nova skrivnost, ker je to nažalost zasidrano znanje. Tudi ne rabiš biti neka težka znanstvenica (ali znanstvenik) za takšen uvid. Kljub temu uradne smernice tega ne upoštevajo. Po svoje ni čudno, ker so še v 60-ih prejšnjega stoletja alopatski zdravniki prepričevali, da življenjski kontekst nosečnice ne vpliva bistveno na razvoj ploda, v smislu njegove genetične determiniranosti, ki je zapečatena ob spočetju (da prehrana in psihofizično zdravje ne vpliva na razvoj ploda, temveč so za slab razvoj krivi slabi geni, t.j. revni imajo tako ali tako slabe gene).
Je pa zelo prizadeto, da se že znano kar takole mimogrede na novo relativizira s povzemanjem slabih študij (v smislu neustreznosti zasnove študij za namen, slabe statistike brez moči in izvajanja logičnih napak - argument slamnatega moža - zvajanje problema na specifično molekulo oz. njeno koncentracijo, pri tem popolnoma zanemarjajoč kontekst). Domnevam, da ga. Zarja Muršič želi dobro in širi večinsko konsolidirano mnenje etablirane stroke, ki ga najde in prebere ravno pri institucionalnih strokovnjakih, potem pa s povzemanjem njihovo strokovno mnenje posreduje naprej, tudi v dobri veri in moralni drži skrbi za drugega. Navidezno je to zanjo "varna" strategija (če ne samoumevno nujna), saj ji hrbet krijejo ljudje, ki so avtoritete na tem področju. Vendar pa to ne izključuje možnosti, da je t.i. konsenz napačno formiran zaradi mnoštva postranskih razlogov. Tudi avtoritete se ne znajdejo naključno na določenih položajih in za njihov položaj niso vedno zaslužne kvalitete doslednosti, zagotovo imajo kvalitete "pridnosti", ne pa nujno doslednosti. Pravzaprav - zgodovinsko gledano - bi bila pravilnost konsenza v znanosti, sploh pa v medicinski zanosti po 2. svetovni vojni prej izjema kot pravilo.
Komentiraj