Sodelovati ali tekmovati?

Psihologa z Državne univerze v Severni Dakoti sta na podlagi izkušnje iz domačega okolja, kjer vozniki avtomobilov zelo pogosto vozijo čez rdečo, hotela razčistiti, kako se ljudje vedemo v socialnih dilemah. V dilemah, pri katerih je možno tako sodelovanje - in torej vsi vozijo le pri zeleni - kot izkoriščanje, pri katerem si nekateri privoščijo vožnjo čez rdečo.

Socialne dileme so vrsta problemov, kjer se mora posameznik znotraj skupine ali skupnosti odločiti, kako oziroma koliko bo prispeval k skupnim virom in kako jih bo porabljal. Raziskave se večinoma opirajo na analizo rezultatov posameznikov, kar ne more povedati veliko o delovanju skupine. Obravnavana raziskava pa želi prek deljene kognicije in analize modela socialnih odnosov raziskati ravno skupinsko komponento odločanja.

Udeleženci in udeleženke so reševali dve različni nalogi. V prvi so dobrine iz lastnega vira v poljubni količini dajali v skupen vir, kar si lahko predstavljamo kot dajanje denarja iz svoje denarnice v skupno blagajno. V drugem primeru pa so iz skupnega vira poljubno jemali zase oziroma iz skupne blagajne denar tlačili v svojo denarnico. Zdaj pa pride preobrat! Če so udeleženci in udeleženke iz skupnega vira kot skupina vzeli manj kot določeno vsoto, so vsi dobili nagrado. Če so v skupni vir kot skupina dali več od določene vsote, so prav tako vsi dobili nagrado. Vprašanje je torej, ali se osebi splača izigravati ostale člane skupine, tako da bodo še vedno vsi dobili nagrado, a bo sama iz skupnega fonda dobila največ.

V raziskavi so bile zastavljene tri hipoteze. Prva je preverjala, ali so naša pričakovanja do drugih vezana na pričakovanja do sebe ali na opazovano vedenje drugih. Druga je preverjala varianco med pričakovanji članov v skupini. Tretja pa, ali asimilacija in konsenz znotraj skupine povečujeta sodelovalno vedenje.

Rezultati so pokazali, da so skupine v obeh igrah večinoma zadovoljile pogoje skupnega doprinosa, s katerim so vsi dobili nagrado. Pri prvi hipotezi so statistično pomembne korelacije dobili pri pričakovanju, da bodo drugi ravnali tako kot mi, ne pa pri pričakovanju, da bodo drugi ravnali glede na naše opazovanje njih. Pri dodeljevanju virov v skupen fond se je izkazalo, da so na začetku osebe pričakovale, da se bodo drugi odločali podobno. Pri igri jemanja iz skupnega fonda pa se je bolj pokazalo, da se tekom iger razvije konsenz med člani in članicami skupine. V nobeni izmed iger rezultati niso pokazali niti tega, da asimilacija igralnega vedenja vodi k večji sodelovalnosti, niti da k temu vodi tekom igre sprejet konsenz.

Opisana raziskava je uporabila drugačne in zanimive statistične metode ter dobro razdelala teoretsko osnovo za raziskovanje klasičnih socialnih dilem na nivoju skupine. A morda si za detajle vzamemo čas kdaj drugič.