Zajeban je ne bit desničar dans

Zajeban je ne bit desničar dans

Mnenje, kolumna ali komentar
28. 5. 2020 - 13.30

Prav ste slišali, ampak bom povedal še enkrat in tokrat si zapomnite: zajeban je ne bit desničar dans. “Zajeban”, ja, težka situacija v kriznem stanju, človek se mora opredeliti, ne da se biti nevtralen, tudi če hočeš, boš padel na neko stran; sredinci dobijo v krizi sredinca, izkažejo se za neodločne in brezidejne. “Zajeban ne bit desničar”, ja, to ne pomeni, da je levica tako slaba in da je nekaj ful dobrega tam nekje na desni, desničarji so pač desničarji in precej veseli v tem, zato tudi nimamo kaj dosti spodobnih desničarjev, ampak same spake. “Ne bit desničnar dans”, to pomeni, da je aktualna situacija nekoliko posebna in to ne v tem, da levica in desnica nista več legitimni politični oznaki, seveda da nista, to je že dolgo vsem jasno. Danes je posebno to, da desničarji recimo da še ne bomo, sredinci ne moremo več biti, levičarji pa nočemo biti. Da levičarji nočemo biti? Na levici je skoraj več kritike levice kot pa same levice.

Že zadnjih kakšnih 15 let, morda še več, ne vem in vseeno je, se je v levici naredil nek razmik med levico in tistimi, ki kritizirajo levico in niso desnica. To ni stara zgodba radikalnih levičarjev ali revolucionarjev nasproti revizionistom in reformatorjem. Prvič zato, ker očitno radikalna levica v zadnjih letih ni več tako radikalna; danes se kot radikalnega označuje Bernieja Sandersa, ki nima zares kaj dosti opraviti s socializmom (da o komunizmu niti ne govorimo); diskurz radikalnega se je na levici prestavil k temu, kar je bila prej tam sredina: socialna država ali ekonomski in politični posegi države za zagotavljanje javnega in minimalnega skupnega dobrega in tako naprej. In drugič to ni stara zgodba zato, ker tisti, ki kritizirajo levico, tega ne počnejo iz afirmiranja radikalne pozicije, da je levica preveč reformistična, da si ne upa zadosti daleč in se zadovoljuje z nekimi vmesnimi politikami, nekje v širokem križišču trga in države.

Kakšna je kritika levice levičarjev? Osebna anekdota, ki dvomim, da je tako osebna in zamejena samo name: s karantenskim veseljem pogledam Netflix dokumentarec o Michaelu Jordanu, no, o košarkarskem klubu Chicago Bulls v obdobju, ko je blestel gospod Zrak, ampak seveda je tu on centralna zvezda. Netflix produkcija in najboljši košarkar vseh časov, verjetno ni dosti ljudi na tem svetu, ki bi pričakovalo kakšen eksperimentalen dokumentarec, neposredno kritičen pristop, šokantna novinarska razkritja, raziskovanje globlje resnice in potapljanje v vso to sumljivo slavo in bogastvo velikega zvezdnika. Jordan je res letal visoko … 

A pazite to. Še pred zadnjim delom dokumentarne serije se pojavi kritika na levičarskem, v socializem ozaveščenem mediju Jacobin, ki ji očita točno to: nekritičnost do Jordanove mitomanskosti, bogatunskega zvezdništva, tlačenja ostalih in ne vem kaj še vse. Pa od kod ta ideja, da bi tak dokumentarec moral biti kaj več, kot je? Kdo, vsaj izmed tistih, ki berejo Jacobin, se pa ne zaveda vsega tega? Od kritike ostane le moralizem, da smo naivni in da nas je kapitalizem ujel v neumnem uživanju v nebazičnih dejavnostih človeške družbe. Kar pomeni samo to, da levičarji kislijo. Kislijo uživanje v za svojo namero povsem spodobnem prikazu izjemne veščine nekoga, ki se je do konca ujel, popolnoma skladal s svojo aktivnostjo - Jordan je res letel. Seveda je bil onkraj njih kreten, ampak ta onkraj je tu napačen kriterij, je povsem druga zgodba. Da je bil tako tekmovalen, brez tega ne bi bil številka ena košarke, in da je ta tekmovalnost pomenila njegovo hazardiranje - briga me, gledam košarkarja na delu. Ampak levičarji samo moralistično kislijo užitek.

Kako potem ne bi prišlo do kritik levice? Vsake toliko zna kdo uživati, razen levičar, vase zaljubljeni mučenik kapitalizma. Zajeban je ne bit desničar dans. Ampak zajebanost je še hujša. Zakaj? Ker tudi levičarski kritiki levice postajajo dosadni, kislijo z moralo. Kritika nikoli ni tako daleč od morale.

Še ena osebna anekdota, zakaj pa ne, saj ni tako osebna: absurdno se mi zdi, da se je treba danes braniti pred levičarji, če greš na protest. Ni več te situacije, da se tisti, ki ne grejo, izgovarjajo, da ni časa, da to itak ničesar ne spremeni, da obstajajo drugi načini. Obrnjena je: če greš na protest, se moraš zagovarjati, da si mimogrede glih imel zadosti časa za to, da nisi naiven in da ne misliš, da bo kar iz nule tam na trgu počila revolucija, da je tudi protest nek način spreminjanja državnih politik. Od kdaj grejo protesti levičarjem na živce?

No, pojdite dejansko na proteste, boste videli, na koga lajate. Nekaj jih je tam, ki se z malo ali malo več anksioznosti sprašujejo, če je pametno po umiritvi - oziroma karkoli že je to … - epidemije z neko množico kolesarit naokoli, če so tu meterinpol razdalje zadosti ali povsem nesmiselne, ali bi bili paranoične reve, če bi ostali doma in se skrili v Facebook objave, in zato raje grejo. Odločitev je pač odločitev, morda slaba, morda dobra, situacija pa nemogoča in očitki moralistični. Dalje, nekaj jih je tam, ki se jim zdi glupo kolesarit in to v nekaj desetmetrskem krogu, ampak jebat ga, ni treba tega vzeti tako resno. Dalje, nekaj jih je tam, ki ne marajo peti “mi se mamo radi” in ne čutijo neke afinitete z vsemi naokoli, nobene celovite in neposredne identifikacije ni. Dalje, nekaj jih je tam, ki vejo, da gre za kvazi-levičarsko socializacijo, za “henganje”, in ki dvomijo, da bo vlada padla, da bo Janša šel, da je to sploh glavni problem. Tako da če se imam za enega izmed teh in grem na proteste, vam, kritikom, rečem: Šta.

Ampak razumem anti-protestnike, nočejo, da jim levičarji kislijo z moralo. Ja, nekaj je tudi teh, ki imajo proteste za samoizpolnitev, in saj veste, kako je z njimi: navdušeni nad sabo, kako so dobri, in očitajoči drugim, kako so slabi. Levičarji lajajo na kritike levice, oni pa nazaj. Zajeban je ne bit desničar dans. Ne spraševat, kaj zdej. Jaz grem na proteste, oboji mi pa dajte lepo prosim mir.

Spisal je tekst. AMen.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Torej je danes edina avtentična levičarska gesta kritika levice? Torej je levičarsko, če kritiziraš levico? Če kritiziraš levico, si torej levičar? Torej danes ne velja, da nihče noče veljati za desničarja, tudi desničar, ki zato laže, da ni, ampak prej, da si levičar lahko samo tako, da nočeš biti levičar in je nekdo, če trdi, da je levičar, ravno zaradi tega že takoj sumljiv? Ker se ziher sam pretvarja? Samprašam.

pa ta Botz nvm a je že enkrat prebral tri stavke brez nepotrebnega zategovanja, zmedenega premolka ali čisto enostavnega ee, jecljanja (in s popolnoma zgrešeno intonacijo). Aja, saj ima samo 20+ let kilometrine.

Najhujše je po moje se zmer poza kvazikul levičarja, tole je takšen tekst, predvidevam nekoga k izven knjig in očetovega vrt ni kaj veliko pogledal. Nekdo jezen predvsem na lastno patetičnost.

Fajn besedilo.

Forma v skladu z vsebino - zaebana, ampak v izi.

Kar se tega Netflixa in Jacobina tiče (ne bom ti več z Lebronom :) še tole: hecno je to, da je Jacobin infote, na katerih je naredil sodbo o Jordanu, pobral iz dokumentarca. Jaz ne vem, kako je potem dokumentarec, ki vključuje vse potrebne podatke, da si o liku narediš moralistično sodbo, reakcionaren? Halo! Levica - ta in ona - je ratala samonanašalna. Ne da se več pogovarjat. Tko kot recimo inceli, alt righterji. Po mojem je to pvoezano z internetom, internet je pa zadnji stadij samonanašalnosti večstoletnega humanističnega projekta. Glede tega zanimiv tekst v spremni knjižici od razstave Črni trg Andreja Škufce avtorice Bogne Konior.

Kar se tiče Jordana in Jacobina, ok, še ena stvar, sem se spomnil. Meni je ta serija še bolj poglobila skepso do mita, ampak ne na način, da bi zdaj Jordana obsojal. Bolj mi daje vtis, da je žrtev lastnega mita, da ima v sebi nek konflikt, odličen za karakterno študijo v fikciji, recimo. Mogoče današnji levici manjka tudi to, da bi znala malo poslušat, kot naj bi znali pravi verniki. Prisluhnit človeku kot človeku.

ok, moram še LeBrona omenit. a ni LeBronova simpatičnost ful easy way out. lik kot pravi kapitalist investira 1,5 milijona dolarjev v svoje telo (kapitalisti pač v stroje) in iz tega profitira. ampak ok, zravne zgradi šolo pa kritizira Trumpa. idealen kapitalist. Jordan se je zastrupil s poceni pico in vseeno zgledno oddelal svoj šiht. idealen delavec, hehe.

Mene tolaži vsaj to, da se Kurt Cobain vsemu temu zdej na polno hahlja. O tem, no, biti žrtev lastnega mita, ko postaneš sestavni del konflikta, ki mu iskreno nasprotuješ, verjetno ve več kot kdorkoli. Sicer pa o: "Od kritike ostane le moralizem, da smo naivni in da nas je kapitalizem ujel v neumnem uživanju v nebazičnih dejavnostih človeške družbe," pove čisto vse že Mark Fisher vsaj že leta 2009. Fak, keri cajti, ko se Fisher zdi bejsik.

ha ha ha očitanje moralizma je samo moralizem

Joj, tole pe ja pa špiker tako slabo prebral, da je žalost:-(

Joj, tole pe ja pa špiker tako slabo prebral, da je žalost:-(

Nič nisem rekel o avtentičnosti, niti o tem, da je kritika levice izključno levičarska stvar. Tudi nisem posploševal pozicij ali ufuraval neka samodejna razvrščanja. Samo predstavit neko aktualno dilemo. Ampak to je itak jasno...

Očitek moraliziranja valda ni nič novega lol. A bi moral vsak stavek bit neka ultra novost? Predvsem pa to res ni poanta teksta... Btw rekel sem, da je kritika sama nek moralizem, to nima nobene zveze s Fisherjem, če mi kej očitaš, mi dej ničejanstvo lepo prosim.

Mujke, nimam nič za dodat, se čist strinjam, tudi in še posebej s poanto o samoizoliranih kritikih, razen s "človekom kot človekom" - če to naredimo, se do konca zjebemo haha. Btw konec dokuja o MJu je nekaj najslabšega oz dobrega, odvisno kako gledaš, MJ izpade precej žalostno, k da bi otroku vzel žogo iz rok...

Botz je kr odpel, ja, ampak žmohtn je pa bil :)

kaj je že tista heglova iz uvoda v fenomenologijo duha? nekaj o tem, da se po tem, kaj je duhu dovolj, meri stopnja njegove izgube....kako primerna teza za tovrstne antipolitične pisarije

Jebeš levico. Jebeš levičarje. Sami klošarji.

Se opravičujem, tisto je bil itak komentar na napovednik in naslov, besede pa neizbrane in sploh brez navezave na to kaj ti misliš - ker takrat članka sploh še bilo ni.

NEOBREMENJEN POGLED IZ ULICE

Spet petek, spet revolucija, a ne.

Kraj dogajanja: Trg republike

Osebe-
Protestnik1
Protestnik2
Aleš Mendiževec
Vid Bešter
Nakjučna romantična revolucionarka
Nekdo
Maks Valenčič
Nekdo tretji
Protestnik3

Prvo dejanje/ actus prima

Nekdo: A ste slišali, da obstajajo akceleracionisti, fantje?

Aleš Mendiževec: Ma, dej no! Spet uni, ki težijo s tehnologijo. Stavim, da si ne znajo niti naložit ličenčnih windowsov 10 na računalnik. In potem oni meni z "majnanjem" in vezanjem grafičnih kartic.

Vid Bešter: Ja, ampak glej. Lahko smo kritični do njih, toda pomembna komponenta kritičnosti mora biti tudi kritičnost do samega sebe.

Maks Valensis: Kolikor vem, so zdaj algoritmi postali že tako komplicirani, da se ne da več rudarit z grafičnimi karticami. Je treba uporabit hude procesorje.

Aleš Mendiževec : Ne vem, zakaj venomer ti očitki, da se teoretiki izogibamo tehnologiji. Mi smo taki, kot rimski vidci. Počakamo, da nevihta prinese razmesarjena drevesna debla, na katerih je eksplodirala strela, potem prerokujemo iz njih. Enostavno. Zakaj bi komplicirali?

Prostestnik1: Meni se pa zdi vseeno. Pospeševalci ali Zaviralci. Saj gre v resnici samo za stil, ne za ideje. Ker, - dajmo si priznat- filozofija je danes zgolj stil. Heidegerjanci imajo svoj stil, marksisti, lakanovci, deleuzovci....Preberite si Daniela Hartleya.

Nekdo: Ampak meni je pa všeč pri njih, da nasprotujejo resistencializmu.

Protestnik3: Kaj pa je to?

Nekdo: A veš, to je uno, ko folk protestira, ampak na ful miren način, ko veš , da niti slučajo ne bo prišlo do sprememb...

Protestnik2: Kaj pa če Pospeševalci želijo sprožiti tok, ki bo tako inovativen, da bo premogel k novi politični liniji. Ali ni to konec koncev naš cilj? Narediti moramo politično gibanje ali pa mu vsaj pomagati pri izgradnji. To bi nazadnje pomagalo , da ne bomo več tako cinični. Da bomo afirmativni. Sicer pa res rabimo neko osebo ali vsaj institucijo, ki bi bila politično neprebojna.

Protestnik1: Ja, rabimo politično nezrušljivo osebo, ki se ne bo pustila podkupiti!

Aleš Mendiževec: Ne, oni želijo ustvariti tok, ki bo še bolj nor, hitrejši in še bolj poguben. Ime tega toka je neoliberalizem. Ne pozabite: ta se je pomembno oplajal pri fašizmu ter antisemitizmu in tako dobival bitko s komunizmom. Berite Tomaža Mastnaka.

Maks Valenčič: A ni komunizem zgubil bitko zato, ker so podatke obdelovali centralno?

Protestnik1: Dej malo to razloži, prosim.

Maks Valenčič: Kapitalizem in komunizem sta bila dva rivalska mehanizma, vendar sta se razlikovala v obdelavi podatkov. Prenos podatkov je bil v komunizmu skrajno omejen. V demokraciji pa so bili podatki svobodni. Na delu je bila razpršena obdelava podatkov.

Protestnik2: Sliši se zanimivo.

Maks Valenčič: Od tu lahko nadaljujemo na demokracijo objektov . Na ooo. Objekti so do zdaj živeli v diktaturi. Z vidika antropologije govorimo o antropocentrizmu, z vidika ravnanja pa o instrumentalizmu. Seveda sedaj lahko rečemo, da so objekti od Kanta naprej živeli v ujetništvu. Lahko bi govorili celo o nepravični diktaturi ali tiraniji nad objekti.

Protestnik1: Wtf?

Naključni protestnik: Fantje, jaz sem za Assanga, ampak sem hkrati za proti izpustitev Assanga. A sem bil dovolj jasen?

Protestnik1: Zakaj pa to?

Naključni protestnik: Ker je fant prekršil zakone.

Protestniki ob ograji začnejo delati kraval. Policisti se borijo z njim. Množica začne vpiti proti vladi.

Nekdo tretji: Ti bom povedal mojo izkušnjo z akceleracionisti. Bilo je v Kaliforniji lansko poletje, ko sem bil na eni od njihovih privatnih zabav. Sem kadilec. Ampak oni mi niso pustili kaditi v njihovi hiši. Rekel sem: pa grem ven na vrt. Oni: Ja, ampak vrt je del hiše in v hiši se ne kadi. Rekel sem si, ti tipi so res konzervativni in težki. Potem sem jih vprašal, če grem lahko pokadit ven na ulico. Oni: Ja, ampak od tam te lahko vidijo sosedje in bo nastalo sranje. Okej. Rekel sem si: Dobro, bom požrl to sranje. In veš kaj se je zgodilo po večerji. Začeli so deliti trde droge. Vse je bilo na izbiro- VSE!!!

Maks Valensis: Meni pa je všeč, kar govorijo akceleracionisti. Definitivno je res, da je kibernetska hitrost tisočkrat močnejša od administrativne. Administrativna hitrost se ne more primerjati s kibernetsko. Svet je prešaltal na neverjetne obrate. Če si to hočeš priznati ali ne.

Protestnik2: Kaj? Se pravi, da je Jaša Jenull akceleracionist?

Maks Valensis: Ja. Ampak on ni samo sovražnik desničarjev. Sedaj se je zasral tudi levičarjem, ker se ni obnašal tako, kot oni zahtevajo. Tega se on zaveda. Levičarji ga bodo izločili, oziroma so ga že. Težka usoda ga čaka.

Protestnik1: se pravi… - levičarji so ga izkoristili in nato zavrgli?

Maks Valensis : No, ne čisto tako. Preveč je ravnal po svoje. Pospeševal je, razumete? In to je velik greh.

Prostestnik1, Protestnik 2: Zdaj pa dovolj!
Temu se je zmešalo! Primite ga, tehnofila!

Romantična levičarka (zasanjano): Vedno, ko mi kdo omeni Nicka Landa ali njegovo knjigo Fanged Numena, bi ga najraje pograbila za roko in se šla z njim poljubljat na požarne stopnice.

Protestniki pograbijo Maksa in začnejo vlačiti.

Maks Valensis: ....Neeeee, pustite me!

Eden od protestnikov: Le trdno ga primite! Mu že pokažemo!

( s e n a d a l j u j e )

... kdorkoli že si, nosi moje potomstvo. V trenutku, ko ga boš povrgel, jih preštevilne povaljaj v Močvari tisočerih resnic in nikoli, ampak res nikoli, ne odloži peresa.

ahahahha 4. sezona, tokrat Nerojalne afere

... stopi iz Centralne tehnične knjižnice. Previdno opazuje občinstvo, ki se vrti v krogu: kot derviš ali kot čajna žlička.

Pristopim. Kdaj bo že izšla ta nova zbirka kratke proze? Saj so zelo dobri šitposti in hvala, ker avtentično pripisuješ moje besede drugim ljudem ... Ampak a nisva o knjigi govorila že takrat na vlaku iz Maribora?

Zapoje zbor celjskih huliganov.

ALO
NE MI
TUKI
FUKE ŠPILAT
ALO ALOOOOOOO

Zvok pritegne Andreja Lokarja. Začne deliti letake in dobim enega. Gre za propagandni material proti Vrabcu Anarhistu kot glavnemu subverzivnemu elementu znotraj slovenstva.

"Pazite! Elementi Vrabca Anarhista med vami širijo virus. Pripravljeni so vas žrtvovati tako kot ljudi v Kočevskem Rogu."

Med množico se zasliši šušljanje, medtem, ko je v daljavi videti Krašovca s sončnimi očali in črno kapo na šilt z rumenim emblemom Wu Tang Clana, ki na tilniku nosi dele Ikeinega pohištva.

"Kdo?"
"Kaj?"

Second part/ Drugi del

Kraj dogajanja: Trg republike.
Čas: petek, itak.

Osebe: -
Izpraševalec 1
Izpraševalec 2
Maks Valenčič
Enea kavčič
Matjaž Zorec
Badiou
Martin Hergouth
Edit Paf
Simon Smole
Hipster 1
Hipster 2
Joker
Sergej Harlamov
Neki zagrenjenec
Aleš Mendiževec
Muanis Sinanović
Vid Bešter
Anja Zidar
Mencius Moldbug
Jan Kostanjevec
akceleracionist
kriptojunky
Anže Okorn
Aljaž Božičko
Svetlana Slapšak
Primož Krašovec
N Toko
OOO fan
Marko Bauer
Aljoša BAgola
Boštjan Videmšek
Tonja Jerele
Zbor celjskih Huliganov

Maks Valenčič, zvezan na grmadi. Izpraševanje.

Izpraševalec 1: Zdaj pa dosti zajebancije, Maks. Je res, da si zagovarjal stvar na sebi ? Se zavedaš, kako sramotno je tvoje dejanje?

Maks Valenčič: Trak evolucije lahko ustavite na kateremkoli mestu, pa vedar evolucije ne boste videli! Če Guccijev plašč za 650 evrov razrežete na trakove, ne boste našli kapitala. Zdaj pa poskusite pokazati na nezavedno! Ste ga našli? Zaradi Nove ontologije moramo razmišljati drugače! Ne gre za to, da bi nas k temu mišljenju napeljal kakšen asbtrakten pojem, prav narobe, zaradi globalnega segrevanja, onesnaževanja, teraformiranja, kriptovalut, tehnokapitala, anonimnih materialov, radiacije, klimatskih beguncev, AI-ja , temnega marksizma in geotravm moramo ponovno zavzeti ontološko mišljenje!

Martin Hergouth: Kakšen empirični svet? To ne obstaja. Obstajajo samo pogledi na empirični svet... Kdor povezuje Hegla z ontologjo, nima pojma o filozofiji.
Maks Valenčič: Se pravi, da Sončeva radiacija ne obstaja, ker Sonce ne zna govoriti? To lahko reče samo heglovec.

Martin Hergouth: Svet je zgolj Um/logika , ujet(a) v dvojno gibanje.

Izpraševalec2 : Je res, da si govoril, kako so protesti vprašljivi?

Maks Valenčič : Ne! Samo nakazal sem to, da je to zgolj eden od možnih načinov upora.

Enea Kavčič: Dejte, spustite, Maksa! Saj veste: v principu je hitra desnica še zmeraj levičarska zadeva. Vsaj kolikor gre za osvoboditev.

Maks Valenčič: Moja filozofija je filozofija po koncu sveta! Verjamem v obstoj stvari na sebi in njeno pojavnost. Intelektualci se bolj ukvarjajo z epistemološko paniko, kot pa epistemološkim breznom. Toda korelacionizem je mrtev; izčrpal se je. Problemi nastajajo na osnovni ravni. Razlitje naftev Mehiškem zalivu, kot ga je posnel Nasin satelit Terra 24.maja 2010, se zdi kot čudovit živosrebrov fluid, a vseeno kriči kot Sofoklejeva Antigona v četrtem dejanju - ni ga mogoče ignorirati! Prepričan sem, da v tem polju ni mogoče ontološko goljufati. Ali pa denimo močvirje Everglades na Floridi, ki ga nekateri hipsterji imenujejo Narava, saj se že 5000 let ni spremenil. To so ontološke entitete. Poglejte si npr. plutonijev izotop 239 z razpolovno dobo 24.200 let. Približno toliko so stare jamske poslikave v Chauvetu. Kaj je to v primerjavi z našim gobcanjem oziroma našimi stavki? Nova ontologija pomeni konec transcendentalnih skokov "iz" fizičnega realnosti. Nove entitete so kot sramežljive, zadržane hobotnice, ki se skrijejo v oblak črnila, nato pa se potuhnejo v ontološke sence. Zato je treba ponovno zagnati vero v obstoj objekta in njegove pojavnosti, to pa je točno tisto, kar je Kant s svojim projektom uničil. Ampak (hiper)objekti se nam že itak maščujejo v obliki ekoloških katastrof.

Izpraševalec 2 : Ampak to, kar razlagaš, je - kot si sam povedal - katastrofizem.

Maks Valenčič: Ne, to je realizem.

Hipster 1: Ja! Maks ima prav. Nujno potrebujemo nov stil pisanja, pri katerem se običajne ideje obrnejo na glavo ali celo izginejo. Ko gledam fotografijo jedrskega testa Trinity v 0,0126 sekundi, ki se je zgodil 16. julija 1945 v državi New Mexico, lahko pomislim na konec sveta ali pa mislim, da imam pred seboj miniaturni oblak gobaste oblike. Ja, res je! Novi prihajajoči svet hiperobjektov, kot je denimo globalno segrevanje, ukinja dvesto let pazljivega korelacijskega kalibriranja. Novi svet močno ogroža individualizem, nacionalizem, antiintelektutalizem, rasizem, specizem, antropocentrizem in še kaj. Morda celo sam kapitalizem. Preprečuje nam privatiziranje problemov. Ja, strinjam se, da je največji škandal novega realizma, kot ga promovira npr. Timothy Norton s svojimi hiperobjekti, škandal brez primere, saj predpostavlja, da je ekologija postala nova ontologija.

Hipster 2 : Dej, no! Ampak do tega smo prišli s pomočjo tehnologije in merskih instrumentov, ne pa s pomočjo ponošenih kmečkih čevljev, kot bi rad Heidegger.

Enea Kavčič: Ja, tako. Do tega nismo prišli s pomočjo festivalov " Nazaj k naravi".
Protestnik: Toda... - v spregi z nihilističnimi princi teme?
Joker: Seveda! Jaz in samo jaz! Jaz sem najbolj zvesti pripadnik fiziološke gverile! Jaz sem v svoji molekularni konfiguraciji najbolj smrtonosni endokrini motilec , kakršen je npr. Roundup, sorodnik herbicida agent Orange! Zjebal bom vaše hormonske zanke! Ha, ha, ha. Vsi boste umrli!

Hipster 2 : Meni pa je to, kar Maks govori, všeč. Vedno me je zanimalo , kaj se nahaja pod Planckovo dolžino (deset na minus 33 cm). Menda ne boste rekli, da tam spodaj ni ničesar. Morda pa je kaj. Ne verjamem, da so tam spodaj zgolj razmerja.

Matjaž zorec: Ja, ja, ja... Mislim, da smo sedaj že močno zapluli v področje theory - dreaminga. Jebenti, saj to bi lahko postal že nek prozni žanr.

Miha Maurič, pesnik: Morda pa je tam spodaj čisti raznos gravitacije.

Simon Smole: Stavek "zid je bel" ni enak dejstvu, da je zid bel. Prav tako stavek "Vsak ima svoje dvome" ni enak stavku " Vsak ima dvome".

Badiou: Ampak, fantje, tu smo se zbrali, da koga skurimo, ne da debatiramo. Sovražim debate, raje vidim, da se kaj naredi.

Protestnik. Ja, dejmo skurit Valenčiča!! Jebiga, žtrtve morajo biti.

Enea kavčič: Sram te bodi, ti stari maoistični prdo! Ti sploh nisi levičar, saj se navdušuješ nad rešitvami najbolj radikalnih slojev francoske revolucije.

Badiou (razočarano): Zajeban je danes ne biti desničar.

Aljaž Zupančič: Mah, dajte spustit Valenčiča. Saj ni on edini, ki v svojem zagovoru OOO-ja zagovarja obstoj stvari na sebi. Le- to zagovarja tudi akceleracionizem, ki na njeno strukturno mesto postavi umetno inteligenco ....prihodnost ne bo potrebovala človeka, žal je tako.

Mencius Moldbug: Tako je! Zakaj levica v akceleracionizmu vidi politični projekt? Na to vprašanje lahko odgovorimo zgolj tavtološko - ker ne more drugače. Zato levico označujem kot neko obliko religije. Sam jo imenujem Katedrala.

N'Toko: Slovenska levica potrebuje neko zunanje internacionalno gibanje, sicer je mrtva. Leta 2011 je bil to Occupy. Zato je zdaj z nastopom desnih političnih klovnov povsem anemična. In zato se sedaj poskuša napajati pri BLM. Tja hodi kot žejna žival k studencu.

Neki zagrenjenec: Meni ja pa super, da skurimo tega milenijca... gledam namreč današnjo mladino, kako z žafransko dragimi telefonskimi onegaji hodi po gozdu in z gps-om išče najbližjo gorsko kočo, kjer jim bodo servirali polnoalpske štruklje z babičinim certifikatom in medvedjo pleskavico v brusnični omaki. No, saj njihove starše še čaka "porcija" - mislijo, da jim delajo dobro, ko jim vsako leto pod smrekco pustijo razne digitalne jabolčnije v vrednosti dveh delavskih plač. Vzgoja pa takšna! Najlažje je mlade ljudi natrpati v kinodvorano in jim pustiti, da se bašejo z razstreljeno koruzo in nalivajo s kokakolo!!! Dosti težje pa jih je naučiti, da je Vaderjev obraz sestavljen iz nemške čelade in plinske maske - to se zdi precej težja naloga!

Zbor celjskih huliganov: THIIIIIIS IIIIS
NEEEEEEW
NOOOOORMAAAAALLLLL !!!!!!!

Protestnik 2: Zakaj imam občutek, da levica na eni strani ne zna shendlat tehnologije, (razen tako, da jo demonizira), po drugi strani pa tišči glavo v pesek, ko je na tapeti okoljsko vprašanje, ki čedalje bolj prerašča v katastrofo? Čakanje na revolucijo/ sprememebo duha v družbi namreč ne pomeni nič drugega kot sprejemanje apokalipse.

Hipster: Kmetijska revolucija je naravo spremenila v agrikulturo; elektrifikacija je v vetrnih sunkih videla nadaljevanje vetrnih elektrarn. Če posadiš gozd, to ni več gozd, temveč instrumentalno razumevanje. Gozd je postal orodje.

Svet je tok podatkov, a tudi sistem plinovodov, naftovodov in grafenskih stolpnic. Nova Zelandija je z 200 milijoni ovc hiperbolična anticipacija angleškega Lake Districta.

Aleš Mendiževec: Ampak kmetijstvo veliko prispeva h globalnemu segrevanju, ne zgolj zaradi krav, ki jih napenja, temveč zaardi velikanske tehnične mašinerije, ki je ključna za ustvarjanje agrikulturne kulise. Pot k naravi je torej pot proti naravi, right?

Akceleracionist: Pornografska industrija je pospešila razvoj interneta. Mamilarska industrija je pospešila razvoj infrastrukture na severu Mehike (Nogales, Cuidad Juarez, Santa Tereza, Chihuahua, Hermosillo, Nuevo Laredo). Če boš živel v severnem delu Mehike, kjer potekajo meje med narkokarteli, boš vsako noč zaslišal pokanje brzostrelk.

Zbor celjskih huliganov: THIS
IS
NEEEW NORMAAAAL!!!

Vid Bešter: Moja Izkušnja je drugačna! Prva leta mojega bivanja v ruskih stepah sem živel zgolj od skuhane trave. Iz hrastovine sem si izdelal ponev. Vodo v njej sem moral zavreti počasi, da se les ne bi vžgal. Takrat je moje pisanje postalo pisanje ostankov in usedlin. Vsaka zmaga je relativna, občudovanje pa lokalnega značaja. Spoznal sem tudi, da sem naravo poznal zgolj preko metafor danega časa. Čutil sem, kako je zemlja neprivlačna, ljudje pa mlahavi in inertni. Takrat mi je tovariš Pašincev dejal: "Žalost ni nič hudega....to se pravi, da naš razred občuti ves svet." Ne bi se mogel bolj strinjati z njim.

Naučil sem se voditi iz situacije, ne proti horizontu.

Skupaj z nekim inženirjem (ime mu je bilo Anatolij Lunačarski) sva prišla v revno vas. Oba naju je mučila naloga boja z razpadanjem, zato sva skovala načrt za izgraditev infrastrukture.

Virov je bilo zelo malo. Našla sva nekaj Picassovih slik (kopije, seveda), vendar nobene črpalke. V vasi so obstajali namakalni jarki, a ni bilo načina, da bi vodo spravila v gibanje. Potem sva prepričala strega kmeta, da se je odpovedal alkoholu, ki ga je varil v obrabljenem kotlu. Našla sva mehanika, ki je iz odpadne kovine izdelal lopatno kolo in nanj namontiral motor edinega motocikla v vasi. Ta improvizirana naprava je začela porivati vodo po kanalih. Po treh dneh je predelani kotel razneslo in ubil je starega kmeta. Infrastruktura ni izpolnila pričakovanj revolucionarne nadzidave.

Sergej Harlamov : Na stara leta se bom preselil v Village Homes, ki leži na severozahodnem delu Davisa v Kaliforniji. Tam so vse ulice poimenovane po krajih in likih iz Gospodarja prstanov. Evenstar Lane, Bombadil Lane. Tam so vinogradi in granatna jabolka. Otroški vrtec, imenovan Rivendell.

Anja Zidar: Treba je kopati rove na margini. Tako margina preživi. Kar je logično, margina se ne more definirati glede na mainstream, ampak kot samostojna tvorba. Šele naknadno jo je mogoče vzporejati s centrom. Margina mora misliti samo sebe, sicer ni margina.

Sergej Harlamov: Pravega proletarca definira lakota in boj za vzpostavitev infrastrukture.

Edit Paf: To ni nič. Povedala vam bom zgodbo, ki se mi je zgodila pred šestimi leti. Zgodbo, kako sem zaklala svojega prvega moškega.

Po službi sem se vedno zapeljala dva kroga po mestu. Včasih sem se ustavila na starem gradu in si ob vodnjaku prižgala cigareto. Iskala sem. Kaj pa naj bi počela drugega ? To po svoje počnem še danes. Iščem.

Zagledala sem ga, ko je izstopal iz kavarne. Vzravnal se je in zazibal prsni koš - na znački je bilo napisano njegovo ime: SEBASTJAN. Sebastijan, ti boš moj prvi. Tako sem pomislila. Z vsemi se je spogledoval. Vsi so isti, ti mladi fantje. Počakala sem na konec izmene.Opazovala sem ga v kafiču čez cesto. Vmes jih je odšlo kar nekaj. Vendar me niso zanimali. Čakala sem na Sebastjana.

Odprla so se črna vrata. Ven je prišel brez uniforme. Takoj sem prepoznala njegovo pojavo.

Vozila sva se. On je govoril, jaz molčala. Prepričan je bil, da sem ga poslušala. Rekla sem: zanimivo, s kakšnimi bedarijami se ljudje ukvarjajo. Kmalu zatem je bil spet nasmejan, kot da se nič ni zgodilo.

Bil je precej kvadratast, Sebstjan. In kot preostali precej puhloglav in lahkomiselen. V prtljažniku sem že imela pripravljeno sekiro. In nekaj nožev. Znala sem delati z noži. Ko sem mu prvič ponudila prevoz je odklonil. V drugo se je uklonil. Zlagala sem se mu, da delam v bližnji trgovini z oblačili. Razkril mi je, da ima punco in se usedel v avto. "Tudi za glasbo imaš okus" je rekel in si dovolil pojačati glasnost. Na predvajalniku so igrali Floydi. Vse si dovolijo, fantički. Zapeljala sem ga domov in izstopil je.

Naslednji dan sem mu naložila, da končam eno uro prej in da grem na kavo. Lahko ga počakam. Rekel mi je, da je naveličan vožnje z vlakom, pa še konec tedna je. Namignila sem mu, da greva lahko k meni nekaj spit. In sva se odpeljala.

Pol ure kasneje sva že sedela pri meni doma in kadila na roke zvit tobak. Stopil je na moj balkon in si ogledoval naravni ambient. "Vau, vrhunsko." je bil navdušen. Pravi romantik.
Ko sem v roke vzela vrv, je oljašano izpuhoval cigaretni dim visoko v zrak, ves navdušen.

Davila sem ga kakšno minuto, toliko, da je postal omotičen. V usta sem mu vtaknila brisačo in preko nje navezala ruto. Nato sem ga privezala na posteljo. Zajahala sem ga in presenetljivo dobro mu je stal. Ko mu je prišlo, sem ga z nožem porezala po vratu in trebuhu. Spet sem se začela samozadovoljevati, dokler mi ni prišlo in sem padla na okrvavljeno truplo. Nato sem se spomnila, da sem pozabila na sekiro.

Zdaj sem poročena. Nikoli me niso dobili. Imam normalnega moža in tri normalne otroke. Smo povsem normalna družina. Kljub skrbi za družino sem ohranila nekaj svojih hobijev. Prejšnji teden sem si nabavila dragocen kuhinjski nož iz japonske. Specifikacija noža omenja kovanje po bushido metodi (večlistnost rezila) in čudovito mineralno prevleko H6-76, kar pomeni, da je nož oster kot britev.

V samotnih večerih v svojo torbo zložim svoje najljubše nože in jih peljem na sprehod. Ustavim se ob kakšnem parku, najraje takrat, ko so večerne sence najdaljše in opazujem igro otrok. Otroke s sladkarijami zvabim k ograji. Seveda se nikoli nič ne zgodi. Moja preteklost je za mano.

Ana Reberc: Ti nisi normalen, Joker, veš to?

Joker: A?

Ana Reberc: Vprašalnik samozavedanja SCS (the Self -Consciusness Scale), ki si ga rešil, kaže na to, da si socialno anksiozen. Nobene sledi o dispozicijski anksioznosti torej.

Joker: Kaj? Nobene sledi?

Ana Reberc: Nope.

Joker : I love you-i love you- i love you.

Kriptojunky: S kakšnimi problemi se ukvarjate, žabarji! A se spomnite tiste filmske scene, ko Renton in Spud tečeta pred policaji, Iggy Pop pa zadaj nabija tisti komad, da ti grejo kocine pokonci in misliš, da ti bo raztrgalo pičko? No, tak filing imam jaz, ko mi ob štirih zjutraj e-Toro nabije bitcoin za 12 odstotkov, prej pa me je prasec cel dan drkal v glavo in mi nižal vrednosti, da sem skoraj znorel! Preklet pes smrdljivi! In potem mi folk govori: »Ti si preveč živčen, ti se preveč čudno obnašaš!«

Mene jebe vse. Tudi internetna povezava v lokalu. Najbolj me pa razpizdi, ko se stran noče osvežit in moram teči domov v peto nadstropje, da vklopim računalnik in da tista predpotopna škatla potegne informacije iz strežnika in sem spet na tekočem! Pa vi niste normalni! A vi slučajno veste, kje je Pop bar in kje so Čečovje? To sem enkrat tudi povedal kelnarci Tjaši in rekla mi je, da bo povedala šefu, da zrihta malo boljši net, ampak jaz mislim, da iz vsega skupaj ne bo nič. Bo ona kurac povedala šefu! Internet bo ostal na najnižji hitrosti, -itak! - ker je najcenejši, čeprav sem se večkrat ponudil, da zrihtam boljši router iz Avstrije in da to naredim zastonj, samo če nabavijo računalniške komponente. A mislite, da so jih nabavili? Sanjajte! Potem sem poskušal vsaj očistiti računalnik, ampak je bilo brez veze. Ni fore, da čistiš programsko opremo na starih Intelovih jajcih, ki imajo 2 giga rama delovnega spomina in procesor iz dinozavrovih časov! Da popizdiš! Ampak tako je to, če živiš na Ravnah na Koroškem!

Ampak jebiga, treba se je truditi. Treba je spajati nove tehnologije, treba je razvijati blockchaine! Okej, to je kar komplicirana zadeva, tudi sam sem še nov na tem področju, ampak ne bom odnehal, tudi če crknem! Zaenkrat si delam osnovo. Imam precej knjig o programu C ++ in o Amirju Taakiju, ki je s svojimi hekerji med sirsko vojno razvijal lastno kriptovaluto. Pa redno spremljam, kaj delajo modeli na platformi Altcoin in na Quori, tako da sem zelo nakonektan, to mi lahko verjamete!

Zato bo tudi meni nekega dne uspelo. Uspelo mi bo vzpostaviti infrastrukturo, da bom sam začel rudariti z informacijami. Potem bom lansiral svoje kripto kovance in se znašel na e-Toru! Takrat bom pa jaz car in bom vsem drugim jebal mater!

Še najbolj pa bom jebal mater tisti zoprni Štamulički iz Zavoda za zaposlovanje, ki me pošilja na neka bolana izobraževanja o zaposlitvi. Kot da sem bebo! In ki mi stalno grozi, da mi bo ukinila socialno! Ta ženska je res hudobna. Spomnim se, kako je zavila z očmi, ko sem ji povedal, da se ukvarjam s kriptovalutami. Stari, to bi res enkrat rad videl, da naraste BTC na 60 000 dolarjev in se na mojem računu prikažejo milijoni. Potem bi ona videla božiča!

Marko Bauer: Pri MacKenzie Warku se lahko naučimo, da so bitja z največjim potencialom zgodovinski proletarci (kot je lepo prikazano v romanih A. P. Platonova) in hekerji.

Maks Valenčič: Potrebujemo alternativni realizem (Wark), OOO (Harman) in akceleracionizem (plurimi).

Simon Brežan: Ne, ne! Ne potrebujemo fikcije. Potrebujemo revolucijo.

Muanis Sinanović: Ne, potrebujemo religiozno-mistično perspektivo.

Andrej Tomažin: Ne, potrebujemo prevod Negarestanijeve Cyclonopedie, v kateri narativ čedalje bolj narekujejo Nezemljani.

Tonja Jerele: Ne, potrebujemo marksistično romantiko, kjer se vsi vozimo s kolesi iz bambusa in protestiramo proti enoodstotkarjem.

Aljoša Bagola: A boste dali Maksu, preden ga skurite, na hitro prebrat mojo knjigo KAKO IZGORETI?

Boštjan Videmšek: Kaj pa plan B, fantje? Načelno se strinjam z Maksom. Politika je postala nerelevantna, saj se pod krinko konferenc o podnebju (Svetovni vrh v Riu 1992, Kobenhavenski dogovor 2009, Kjotski protokol 1997, ....) izpusti toplogrednih plinov niso zmanjšali. Segrevanje ozračja lahko preprečimo le tako, da ustavimo gospodarsko rast, tega pa noče storiti nobena vlada.

Tehnologija sama po sebi ni problem, s tehnologijo si lahko ogromno pomagamo. Problem je v tem, da imajo tehnologijo v svojih vajetih norci tipa Trump, Bolsonaro, Putin, ki jim glave perejo korporacije.

Stvar bodo morale prevzeti nove generacije (milenijskih) ljudi. Za zgled jim lahko ponudimo:
- samosokrbni grški otok Tilos,
- Orkneyske otoke na Škotskem, kjer razvijajo morsko energijo na podlagi izkoriščanja valovanja in plime.
- avstrijsko mestece Guessing, ki je samoskrbno s pomočjo biomase ...

Maks Valensis: Ne potrebujemo apokalipse. Potrebujemo zgolj trivialno matematizirano dejstvo dolgoživosti hiperobjektov (kot je denimo globalno segrevanje). Le privaditi se moramo na to matematično dejstvo - privaditi se je tudi korekten prevod grške besede mathesis.

OOO fan : Nova ontologija naredi svet zanimiv, saj se otrese abstraktnosti podatkov. Sheme in grafi postanejo intimne zadeve, občutek imamo, da smo vstopili v stik s stvarmi v svetu, četudi so le-ti zgolj prekrižali našo pot. Enkratnost sveta nam omogoči dostop do odgovornosti. Odgovorni smo za svet, saj svet ni zgolj naš konstrukt. Ta filozofija je kot nalašč za milenijce (,ki jih definirata sočutje in skrb za okolje). Just saying.

Primož Krašovec: V času superzmogljivih procesorjev in in umetne inteligence "dominantni diskurz" ni več nacionalna književnost ali politična publicistika, temveč sta to software in koda, ki nista ločena od svoje tehnične aplikacije. In ko ni ločitve od prakse in tehnike, tudi ni več obsojanja, ocenjevanja, ogorčenosti in kritike. Na ta način odpadejo vse tradicionalne ideologije (konzervativno krščanstvo, napredna humanistična teorija). Nihče ne ve, kaj početi s humanistično teorijo. Opotekavo živi naprej, na podlagi prozaične institucionalne inercije ter vzpostavljenih kanalov, po katerih pritekajo sredstva.

Postmeščanstvo se sicer oklepa teorije, a je samo irelevantno, medtem ko novi kapitalistični razred teorije ne potrebuje (raje oblikuje nove oblike vednosti, kot je denimo finančna matematika, novi poslovni diskurzi, predvidevanje psihologije trga, logistično računanje itd.)

Hipster 1: Ta razred sicer ima obljubo kapitala, a ne zna sanjati.

Krašovec: wtf? ...misliš- ne zna protestirati?
Današnji kapitalistični razred ne potrebuje nobenega diskurza, s pomočjo katerega bi uročeval vladane. Kapital sam je prevzel to funkcijo.

Hipster 2: To si dobro povedal. I-phoni sami uročujejo delavske mase. Zato delavci in snažilke na jutranji troli naenkrat ne berejo več Althusserjevih tekstov. Prav tako opažam, da taksisti in ostali nočni delavci ne berejo več Heglove Fenomenologije duha. Jeba.

Marko Bauer: Hm. Nekateri intelektualci Deleuze&Gauatarrijevo misel, da je kapitalizem nepismen, še vedno berejo in razumejo kot kritiko. Ampak , če te nekaj zanima, potem mora to vključevati neki naboj fascinacije! Marx je kljub eruditski kritiki kapitalizma bil prevzet nad njegovo blagovno produktivnostjo, kot je nekje zapisal Jan Kostanjevec. Eksperimentiranje je izgubljena modrost levice.

Mask Valenčič: Pravijo, da je Stendhal nekje izjavil, kako v Firencah lahko zboliš od (arhitekturne) lepote. Jaz pa pravim, da je mogoče umreti tudi od poezije, ki se napaja iz finančnih trgov prihodnosti. Tudi lepota korporacijske poezije je lahko sublimna. Vprašajte Amy Ireland in njene 3-D pesmi. Zahtevam osvoboditev podatkov. Prav tako naj mediji začnejo odgovarjati komentariatu. To bi se pričakovalo tudi od RTV-ja.

Svetlana Slapšak: Ne, ne, ne! Oprostite, toda to je dataizem! Tako kot kapitalizem se je tudi dataizem začel kot nevtralna znanstvena teorija, vendar je zdaj mutiral v religijo. Najvišja vrednota te religije je "tok podatkov". Če je življenje gibanje podatkov in če vi mislite, da je takšno življenje dobro, potem bi morali v stvarstvu tok podatkov poglobiti.

Ljudje so zgolj orodje za oblikovanje interneta , ki se bo iz Zemlje razširil na vso galaksijo. Ljudem je usojeno, da se zlijejo z internetom. Zato preroki dataizma v Silicijevi dolini zavestno uporabljajo tradicionalni mesijanski jezik. Ray Kurzweil je svojo knjigo prerokb poimenoval The Singularity is Near, kar je odmev vzklika Janeza krstnika: "Približalo se je božje kraljestvo! "(Mt 3:2). Ne bom omenjala Jeffa Bezosa in njegovih idej o tem, kako bo njegovo podjetje zavzelo vesolje. Ali pa npr. Elona Muska. Vse to je praktični nasledek zgoraj opisane religije.

Akceleracionizem pa je nekakšen odvod dataizma. Osnovan je na estetiziranju kapitala (=interneta). Glitchi, arheologija tehnosfere, poveličevanje tehnologije, alt-ekonomija, kriptobančništvo, virtualne valute, avtorski ghosting, zavzemanje čudnih političnih prepričanj, simpatiziranje z alternativno desnico, z Nrx, ustvarjanje komunikacijskega kaosa, okoljski fatalizem/pesimizem ....

Anže Okorn : Ampak shitposting je imanenten akceleracionizmu. Pri tem gre za premeščanje, ki nenehno vceplja odraslemu nekaj otroškega in resničnemu otroku nekaj domnevno odraslega. To ni izumetničenost tistih, ki »se grejo otroka«, tako da ga posnemajo ali ga predstavljajo. Ne gre za izdelavo memov iz golega dolgčasa, ampak zaradi ujetosti odraslega v otroštvo, pri čemer ta ne neha biti odrasel in obratno. To ni umetna zamenjava vlog, ampak dosledna stičnost dveh oddaljenih segmentov: pootročenje odraslega, ujeto v odraslem, in poodrastenje otroka, ujeto v otroku.

Aljaž Božičko: Razvoj postmoderne nam je omogočil nastanek sveta, v katerem se “resnice” spremenijo v prodajne zgodbe, mnenja v "art" in dogodek v spektakel. Ideja je enako vredna mnenju. Izgovor je enako cenjen kot dejanje. Tako novinarstvo mutira iz sitwatch v sitcom. Politika iz powerfight v likefight. Vojna iz conquest v permabattle. Obvladovati bojišče je pomembneje od zmagati. Obvladovati poglede je pomembneje od biti pravilen.

Nezadržno vstopamo v obdobje metamodernizma, ki želi preseči postmodernizem.

Muanis sinanović: Treba se je zoperstaviti kulturi. V kulturi se ne zgodi nič novega - stvari so stare, še preden postanejo nove.

Že Adorno/ Cvetka nas je naučil(a), da je kultura zrastla iz pasjega dreka. V umetnosti, nasprotno, gre za tveganje, za skok v eksistencialno brezno, zato tu nastane vedno nekaj novega. Žrtvovanje je nekaj enkratnega. Za umetnost je treba žrtvovati svojo življenjsko obliko: umetniki se zbujajo s podplutimi očmi, s prestreljenimi možgani in izgubljenim kompasom.

( s e n a d a l j u j e )

Odgovarjam osebi kriptojunky, ki je dne 16.8.2020 komentirala dogajanje v POP BARU glede hitrosti interneta v lokalu.

Internet je tak kot je. Vsak ga lahko uporablja, če je računalnik seveda prost in če vpraša natakarico za šankom. Glede tega so pravila jasna.

Če pa komu ni všeč, gre lahko domov in je tam na svojem internetu.

Naj tu izkoristim priložnost za nekaj navodil mojim zaposlenim.
(Ponavadi te stvari urejamo na skupnih sestankih, ki se jih žal slabo udeležujejo, zato bo mogoče tole na internetu zaleglo.)

ČISTOČA

O tem smo se pogovarjali že večkrat. Po zaprtju mora natakarica počistiti predprostor in tla na vrtu. Pobrati mora tudi smeti, ki se naberejo ob meji, kjer raste trava. Počistiti in pobrati mora tudi pepelnike.

Zadnjič sem prišel ponoči in sem na verandi videl nekaj pepelnikov, ki so ležali tam, kot da bi jih kdo razmetal. Mogoče da je bila mularija iz blokov, ne vem. Niti ne vem, katera od vas je bila, ampak to se je zgodilo iz četrtka na petek. Same se zmenite, katera je bila, jaz ne mislim stokrat ponavljat stvari, katere smo že dorekli.

Prav tako mora natakarica pred zaprtjem izprazniti zunanje koše za smeti. To ne velja za notranje koše na notranjem dvorišču, ker morajo tam čistiti najemniki. V primeru, da je dež in so tla mokra, se čisti tudi predprostor na vhodu, ker se tam ponavadi nabere dosti vlage in je potem zjutraj kaos, ker natakarica stopi v lužo ali pa sploh ne more odpreti vrat. To se je že dogajalo, zato vas prosim, da poskrbite za to.

DOSTAVA SENDVIČEV

Dostavljalcu sendvičev ob vstopu dajte kartico » obsiskovalec« ali » pošta«. Če se slučajno zmotite in mu date katero drugo kartico, se lahko zgodi, da bo obtičal v dvigalu. Nazadnje se je zgodilo, da je dvigalo zablokiralo in je dostavljalec ostal ujet v dvigalu, ker ga senzor ni prepoznal, on pa se je nahajal v napačnem nadstropju in se vrata niso hotela odpreti. Med tem ko se je to dogajalo, je dobil zelo hud napad erekcije in poklicati smo morali reševalce, da so ga rešili.

KAMEN NA TOČILNEM PULTU IN V KORITU

Uporabljajte STELEX, kot smo se že zmenili. Ne drgnite z ARFOM, ker boste zadevo samo še poslabšale. Ali pa prej kamen namočite z limonovim sokom, pustite, da se zasuši in spet namočite ter drgnite. To sta dve varianti. Korito je novo in ga ne bomo menjali, čeprav nekatere pravite, da je potreben servisa. Prav tako kamen nima nobene zveze z odtoki. Sifon je bil menjan in prav tako filter, tako da mora vse delovati brezhibno. Naj vam pokaže Irena ali pa Tatjana. Tudi sam sem na začetku imel nekaj problemov z odtokom, ampak odkar smo menjali cevi, ni nobenega problema.

TEŽAVE Z GRELCEM

Če imate vklopljen bojler in kavomat, se zna zgoditi, da mašina vode ne bo mogla potegniti in kave ne bo mogoče zavreti. V tem primeru izklopite vodo in pritisnite gumb »Počasna priprava« na kavomatu, kar bo olajšalo dotok vode v kavno mašino. Druga možnost je, da je predal s kavo prazen in morate samo počakati, da se servirni plato segreje. To traja eno minuto in zadeva funkcionira. Če kavna mašina ne doda mleka, je problem v filtrirani vodi, ker je premehka. Zato vedno, predenj vklopite, preverite nivo mlečnega mešička, da se prepričate, ča ga bo posrkalo in da se ne bo preveč pogrelo.

GAJBE NA ZUNANJEM DVORIŠČU

Opazil sem, da se gajbe velikokrat puščajo na zunanjem dvorišču in da se jih ne pospravlja v notranje skladišče. Če je kateri izpod časti, da to dela, ali pa ji je pretežko, naj pokliče Francija in bo on to naredil ali pa naj pokliče mene. Meni to ni težko, ne bi pa rad videl, da nas dobi inšpekcija ali da bi kdo pokradel steklenice. Razbito steklo je lahko hud problem zaradi bližine pločnika, sploh če je poletni čas, in se kdo lahko poreže.

TRADICIJA

POP BAR ima že skoraj 20 letno tradicijo. Ko smo ga leta 92 odprli, so mnogi drugi pajzli na Ravnah propadli. Nekateri pa so ostali, ampak to nas ne sme motiti. Smo eden prvorazrednih barov na Ravnah in na to smo ponosni. Imamo veliko starih uporabnikov, veliko pa je tudi mlajših, ki se redno in z zadovoljstvom vračajo v naš bar.

HAVANA

Naj povem še nekaj o Havani. Ponavadi se konkurence ne šinfa. Tudi sam ne smislim šinfati. V Havano grem večkrat na kavo, čeprav sem na pijačo že večkrat čakal kot budala. Študentom se jebe, zato v POPU ne mislim zaposlovati študentov, ker verjamem, da mora biti v dobrem baru postrežba hitra in prijazna. Večkrat sem slišal pohvale na naš račun in sem vedno znova in znova počaščen, da nam gre tako dobro in da stranke ne upadajo. Tudi sedaj ko je Korona na vrhuncu.

Vendar sem dostikrat slišal, da je Havana boljši bar od POPA, ker imajo tam hitro pripravljeno hrano. V mislih imam na žaru spečene svinjske zarebrnice z BBQ omako in še nekaj drugih jedi. Sam sem probal te zarebrnice, vendar sem že marsikje jedel boljše. Prav tako hvalijo njihov hamburger , ki ni slab, vendar daleč slabši od tistega na Pošti v Kotljah. Predvsem zaradi cene. Raje dam še dva evra in dobim res dobro spečen in pripravljen hamburger, če smo že pri tem.

Naj moj komentar ne izpade kot reklama za POP BAR. Želel sem samo odgovoriti osebi z imenom kriptojunky, hkrati pa sem še izkorstil priložnost za obveščanje mojih kadrov.

Za to se iskreno zahvaljujem celotni ekipi Radia Študent, ki mi je to omogočila.

B.R. Šef in lastnik POP BARA

Kdaj bo predvajana radijska igra po zgornji predlogi? Izvrstna dramaturgija, niti najbolj obskurni liki scene ne uidejo bodici, hkrati pa v primerjavi s kako RŠ-ovo satiro (npr. tista z mr. Povžem) dokončno razgalja to absurdnost, v kateri se je znašla "leva" "intelektualna" sfera

In da o POP Baru ne govorim, res briljanten preblisk resničnega življenja, ki preseka brezsramno modrovanje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness