Med substanco in subjektom
Številni heglovci tega sveta so se prejšnji teden združili na mednarodni filozofski konferenci, ki je potekala med 26. in 28. oktobrom v prostorih AGRFT na Aškerčevi. Heglovske konference so v naših krajih pogoste, zato jih organizatorji prirejajo v tematskih variacijah – denimo lani je potekala konferenca z divjim naslovom Hegel, ženska in feminizem. Letošnja konferenca pa je bila posvečena razmerju med Heglom in Spinozo in je potekala pod naslovom Med substanco in subjektom: Spinoza v Heglovi misli.
Proučevanje Hegla druži raziskovalce z vsega sveta. Najdlje je pripotoval Kaiyuan Hong z Univerze Tsinghua v Pekingu, ki je predaval o Heglovi filozofiji religije.
Konferenco so organizirali Univerza v Ljubljani, Univerza v Padovi in Mednarodno združenje Relevantnost Hegla. V treh dneh se je zvrstilo več kot 20 predavanj, ki so se bolj ali manj strogo držala splošne tematike odnosa med Spinozo in Heglom. Poleg večjih imen, kot sta denimo prevajalec Hegla v angleščino Stephen Houlgate in raziskovalka Spinoze Pina Totaro, je na konferenci predavalo tudi več mladih filozofov in filozofinj. Eden od organizatorjev z Univerze v Padovi, profesor teoretske filozofije Luca Illetterati, pojasni, na kakšen način je potekal izbor prijaviteljev:
Baruch de Spinoza je bil filozof, ki je živel v 17. stoletju. Čeprav je, tako kot se je v njegovih časih to počelo, na veliko in vsaj na videz pisal o Bogu, se je kot judovski filozof že za časa svojega življenja uveljavil kot heretik in ateist, tako rekoč kot »crknjen pes«. Pri izpeljavi božje vsemogočnosti je Spinoza Boga namreč spotoma zradiral oziroma ga zvedel na naravo.
Po drugi strani pa je Georg Friedrich Wilhelm Hegel pisal v prvi polovici 19. stoletja in se je, tako kot njegovi sodobniki, zavedal nevarnosti, ki jih je spinozizem predstavljal za svobodnega duha, hkrati pa je priznaval pomembnost Spinozove filozofije. Naslov konference, »Med substanco in subjektom«, se tako navezuje na Heglovo slovito formulo iz predgovora Fenomenologije duha, ki se glasi: »Po mojem uvidu [...] je vse odvisno od tega, da resničnega ne dojamemo in izrazimo [samo] kot substanco« – se pravi, spinozistično – »temveč v enaki meri [tudi] kot subjekt«.
Razmerje med obema filozofoma dodatno pojasni Gilles Marmasse z Univerze v Poitiersu.
O Spinozi in njegovem razmerju sicer obstaja več interpretacij, avtor najbolj razširjene pa je kar sam Hegel, ki je Spinozo vključil v svojo filozofijo kot nujni korak, brez katerega ne gre, pa vendar ga je treba preseči z uvedbo subjektivnosti oziroma z negacijo negacije. Toda kot nakaže udeleženec konference Kajetan Škraban, razmerje med mislecema lahko pojmujemo tudi drugače.
Pierre Macherey je sicer najbolje znan kot eden od avtorjev dela Branje Kapitala iz leta 1965, ki je zahodnemu marksizmu v jadra vpihnil nov veter. Poleg tega pa je bil Macherey tudi proučevalec Spinoze pod vplivom Deleuza in Althusserja in je leta 1977 izdal temeljno delo Hegel ou Spinoza oziroma »Hegel ali Spinoza«.
Slovenskega prevoda tega dela sicer nimamo, v italijanščino pa je bilo prevedeno leta 2016. Prevajalka dela Emilia Marra z Univerze v Reki, prav tako predavateljica na konferenci, nam svetuje, ali se moramo odločiti ali za heglovstvo ali za spinozizem:
Filozofske konference poleg izmenjave znanja med različnimi ljudmi omogočajo tudi izmenjavo znanja med različnimi šolami znanja, ki so pogosto geografsko določene. O lokalnih specifikah razumevanja Hegla več pove Luca Illetterati.
Nekaj dni pred konferenco o Heglu in Spinozi, ki je potekala prejšnji teden in o kateri govorimo v Kulturnem obzorniku, je izšel tudi slovenski prevod Spinozove Kratke razprave. Izšel je kot posebna številka revije Problemi pri Društvu za teoretsko psihoanalizo. Spinoza je Kratko razpravo napisal okoli leta 1660, več o njej pa pove eden od urednikov izdaje, Kajetan Škraban.
Kratko razpravo, katere polno ime se glasi Kratka razprava o Bogu, človeku in njegovi dobrobiti, je v slovenščino prevedel Blaž Božič – isti Blaž Božič, za katerega smo lahko v včerajšnjem Kulturnem obzorniku slišali, da je prejel Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko. V nedeljo pa lahko na valovih Radia Študent prisluhnete oddaji GRŠ intervju z njim kot noise glasbenikom SsmKOSK-om.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj