Zakon proti tujcem

Zakon proti tujcem

Aktualno-politična novica
11. 9. 2020 - 17.00

Protest v Centru za tujce Postojna
O spremembah na migracijskem področju
 / 31. 7. 2020
Ob koncu prejšnjega meseca je vlada objavila predlog sprememb Zakona o tujcih, ki ga je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve. Zakon je sedaj v medresorskem usklajevanju. Še pred tem se je tam znašla novela Zakona o mednarodni zaščiti. Spremembe Zakona o tujcih so uradno postopek začele že leta 2018, sedaj predlagana oblika pa naj bi bila zgolj posodobljena različica že vloženih dokumentov, potem ko se različni državni organi že dvakrat niso mogli uskladiti o vsebini zakonov. V resnici obe spremembi zakonov prinašata bistvene spremembe glede tega, kako Slovenija v svojem pravnem redu obravnava tujce, in predvsem tega, kako rešuje problem neregularnih migracij. O obeh zakonih je včeraj potekala javna razprava, ki so jo organizirale Delavska svetovalnica, Slovenska filantropija in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC.

Na področju neregularnih migracij, ki jih država vidi predvsem kot varnostno vprašanje, so sicer najbolj relevantni trije zakoni: Zakon o tujcih, Zakon o mednarodni zaščiti in Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb. O področjih teh zakonov Nataša Potočnik, direktorica Urada za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve:

Izjava

Največ pozornosti vzbujajo spremembe Zakona o tujcih. Tehnično se zakon spreminja zaradi prenosa evropske direktive v slovensko zakonodajo, a v resnici gre za celovito reformo obravnave tujcev, ki so neregularno vstopil v Slovenijo. Vlada želi reformo tudi zaradi tega, ker je oktobra lani ustavno sodišče razveljavilo 10.b člen Zakona o tujcih. Ta v primeru zaostrenih migracijskih razmer predvideva omejevanje vstopa tujcev v državo in dopušča zavračanje prošenj za azil brez individualne obravnave. V novem predlogu ostaja namen člena 10.b in člena 10.a, ki govori le o aktivaciji člena 10.b, po vsebini enaka, uvaja pa se nov pogoj za uveljavitev tega ukrepa, in sicer nastop tako imenovane kompleksne krize. Več o tem, kako so pisali novo obliko členov, sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic.

Migranti na Balkanski poti
Sodba upravnega sodišča v zadevi izgona kamerunskega migranta
 / 21. 7. 2020

Izjava

Kot pravi Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra oziroma PIC, ostaja učinek členov enak, kot je bil do sedaj.

Izjava

Kot pa se je pokazalo v zadnjih dveh letih, slovenska država za množično vračanje tujcev ne potrebuje razglasitev “kompleksne krize” ali drugačnih izrednih razmer. V precej utečenem postopku, ki ga je na primeru migranta iz Kameruna upravno sodišče spoznalo za nezakonitega, je Slovenija na Hrvaško na podlagi Sporazuma o vračanju vrnila skoraj 20 tisoč oseb. Take sporazume prevideva tudi spremenjeni Zakon o tujcih.

Izjava

Pri vračanjih na Hrvaško so najbolj sporne razmere, v kakršne so tujci vrnjeni. Obširno dokumentirano ravnanje hrvaške policije z migranti lahko označimo za mučenje. Prav tako so za dostojno človeško življenje povsem neprimerne razmere v kampih za migrante v Bosni in Hercegovini, kamor jih hrvaška policija izganja. Na očitek o tem, da so migranti na Hrvaškem podvrženi mučenju, odgovarja Šefic:

Izjava

Zakon o tujcih vključuje še več sprememb, ki jih v PIC-u označujejo kot sporne. Prva med njimi je možnost kriminalizacije delovanja humanitarnih organizacij, ki delajo z begunci. Govori direktorica PIC-a Katarina Bervar Sternad:

Izjava

Tujce v Sloveniji bi močno prizadele spremembe, ki se tičejo združevanja družin. Postopek za to se z že sedaj dolgega enega leta podaljšuje na dve leti.

Izjava

Okrogla miza, ki je potekala na Pravni fakulteti
 / 24. 1. 2017
Poleg tega spremembe otežujejo pridobitev dovolitve zadrževanja. Ta je namenjena tistim tujcem, ki so v postopku vrnitve, a zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin vrnitev v tem trenutku ni mogoča. Tak primer so Afganistanci, ki jim ni bila omogočena pridobitev statusa begunca, a bi bili pri vrnitvi kljub temu ogroženi, zaradi česar njihova vrnitev ni bila mogoča. Dovolitev zadrževanja jim je omogočala vsaj legalno bivanje v Sloveniji v tem času, ki so ga lahko izkoristili za ureditev svojega statusa. Ta instrument bo sedaj v večji meri zamenjalo podaljšanje roka za prostovoljni odhod. Več Urša Regvar:

Izjava

Problem z podaljševanjem roka za prostovoljni odhod je v tem, da ga bo treba podaljševati vsak mesec.

Izjava

O podobni omejevalni maniri so bile pripravljene tudi spremembe Zakona o mednarodni zaščiti.

Izjava

Zakon o mednarodni zaščiti delno pomaga svetovalcem za begunce – dodeljuje jim namreč tolmača. Še vedno pa položaj tolmačev ni primerljiv z odvetniki in jim ne daje enake stopnje zaupnosti z zastopano osebo. Poleg tega pa zakon za svetovalce sedaj zahteva varnostni pregled. Katarina Bervar Sternad:

Izjava

Vesna Györköš Žnidar
Vlada sprejela besedilo sprememb Zakona o tujcih
 / 6. 1. 2017
Tako kot v Zakonu o tujcih je v Zakonu o mednarodni zaščiti problematična zakonska označba omejitve gibanja. Ta je namreč nerazločljiva od odvzema prostosti, ki ga pozna kazenski postopek.

Izjava

V splošnem spremembe zakona še dodatno otežujejo pravne postopke, ki jih morajo opraviti prosilci, da bi si uredili svoj status. Pričakovati je, da bo rezultat sprememb obeh zakonov, v primeru, da bodo spremembe potrjene, predvsem povečanje števila migrantov brez regularnega statusa.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.