Cookoff

Cookoff

Aktualno-politična novica
8. 10. 2019 - 15.00
 / OFF

Po včerajšnjem umiku ameriških vojakov in podpornega osebja iz Tel Abjada in Ein Eisa, dveh ameriških kontrolnih točk na severu Sirije, ki je sicer pod nadzorom Sirskih demokratičnih sil in kurdskih enot YPG, je Turčija danes sporočila, da je vse pripravljeno za začetek vojaške operacije za vzpostavitev “varne cone”. Na napoved, da bo kopenskim silam potrebno pomoč nudilo tudi letalstvo, je ameriško obrambno ministrstvo danes turško stran izključilo iz Skupnega operativnega zračnega centra vojaške koalicije proti Islamski državi. Turčija tako ne bo več prejemala informacij o skupnih koordiniranih letalskih akcijah ter drugih obveščevalnih podatkov. Ameriški predsednik Donald Trump se je včeraj na Twitterju odzval na napoved turške strani z grozilnim tvitom, da bo v primeru nekoordiniranih turških akcij, ki bodo v nasprotju z ameriško zunanjo politiko na tem območju uničil turško gospodarstvo.

O napovedanem umiku ameriških sil z območij severne Sirije pod kurdskim nadzorom
 / 7. 10. 2019

Notranji ministri EU so danes v Luksemburgu razpravljali o septembra sklenjenem dogovoru Italije, Francije, Malte in Nemčije o začasnem mehanizmu za premeščanje migrantov, rešenih v Sredozemlju. Tako imenovani solidarnostni mehanizem naj bi trajal šest mesecev z možnostjo podaljšanja in predvideva premeščanje prosilcev za azil, pri čemer proces premeščanja naj ne bi trajal dlje kot štiri tedne. Upravičenost za azil naj bi se preverjala šele po premestitvi prosilcev, pri izkrcanju naj bi tako opravili zgolj osnovno osebno identifikacijo. Kot je na srečanju izpostavil nemški notranji minister Horst Seehofer, je začasni dogovor pomemben most do azilne reforme, ki je zaradi nesoglasij glede obveznih begunskih kvot že dolgo v slepi ulici. Višegrajska četverica namreč nasprotuje obveznim kvotam za sprejemanje migrantov. Francoska državna sekretarka za evropske zadeve Amelie de Montchalin je izpostavila, da je začasni dogovor pomemben za vrnitev k normalnemu delovanju schengenskega območja. Slovenija po besedah notranjega ministra Boštjana Poklukarja podpira dogovor pod pogojem, da se bodo članice lahko prostovoljno odločile, kdaj in koliko prosilcev bi sprejele. 

Nekdanji predsednik Ekvadorja
 / 18. 5. 2019

Kljub petkovim napovedim ekvadorskega predsednika Lenina Morena, da sta vojska in policija uspešno zadušili protivladne proteste, se ti že peti dan nadaljujejo z nezmanjšano intenzivnostjo. Ekvadorska vojska in policija sta se včeraj spopadli z več sto protestniki, ki so v predmestju prestolnice Quitozažigali gume, postavljali barikade in blokirali ceste. Ekvadorski vladni kabinet se je zaradi nevarnosti izbruha večjih nemirov iz prestolnice premaknil v obmorsko mesto Guayaqil. Povod za proteste je bila 120-odstotna podražitev goriva, ki je sledila odpravi subvencij na pogonska goriva, kar je vlada storila 3. oktobra na zahtevo Mednarodnega denarnega sklada. Te subvencije sicer letno stanejo Ekvador milijardo evrov. Vlada je v zameno od IMF-adobila 3,8 milijarde evrov posojila. Glavni pobudnik protestov je staroselska organizacija Conaie, ki je na jutrišnjem protestu napovedala udeležbo več kot 20 tisoč staroselcev in drugih državljank in državljanov.

Nikola Gruevski vrnil mandat za sestavo vlade. Kaj zdaj?
 / 31. 1. 2017

Madžarska je zavrnila uradni zahtevek makedonske vlade za izročitev nekdanjega makedonskega predsednika vlade Nikolo Gruevskega, ki je novembra lani pobegnil iz Makedonije na Madžarsko in tam zaprosil za politični azil. Vrhovno regionalno sodišče je v današnji odločitvi sporočilo, da za ekstradicijo niso izpolnjeni zakonski pogoji, saj dotični uživa status političnega azilanta. V Makedoniji Gruevskega čaka več aktivnih preiskav in dve leti zapora zaradi pranja denarja. Specializirano makedonsko državno tožilstvo ga je namreč spoznalo za krivega v protipravnem nakupu službenega mercedesa iz davkoplačevalskega denarja. Medtem makedonsko tožilstvo za procesiranje organiziranega kriminala še vedno preiskuje, na kakšen način je Gruevskemu uspelo pobegniti iz države in kdo mu je pri tem pomagal.

Ampak o kakšni solidarnosti govorimo?
 / 14. 9. 2019

V Rimu se je danes končal četrti krog razprav o ustavnem zakonu, ki predvideva zmanjšanje števila poslancev s 630 na 400 ter senatorjev s 315 na 200. Danes zvečer bodo o njem glasovali v parlamentu. Zakon, ki je bil ena glavnih predvolilnih obljub vladajoče stranke Gibanje petih zvezd, podpirajo tako koalicijski Demokratska stranka in stranka Svobodni in enakopravni kot tudi nekatere opozicijske stranke. S tem ukrepom bi v italijanskem državnem proračunu privarčevali okoli sto milijonov evrov letno. Italija je sicer članica Evropske unije z drugim največjim številom poslancev, takoj za Združenim kraljestvom. Slovenska manjšina v Italiji se boji, da bo zaradi novega zakona ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Pri tem opozarja na določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji iz leta 2001, ki v 26. členu določa, da volilni zakoni za volitve senata in poslanske zbornice vsebujejo določila za olajšanje izvolitve kandidatov iz vrst slovenske manjšine. Trenutno je Tatjana Rojc iz Demokratske stranke edina predstavnica slovenske manjšine v zgornjem domu italijanskega parlamenta.  

Reka Whanganui in pravna subjektiviteta žive in nežive narave
 / 29. 3. 2017

Na Novi Zelandiji praznjujejo 250 let od prvega vplutja flote britanskega pomorca in raziskovalca Jamesa Cooka v Poverty Bay na severnem otoku. Dogodek, na katerem so razstavili tudi repliko Cookove ladje Endeavour, je potekal v mestu Gisborne na severnem otoku. Visoka komisarka Združenega kraljestva na Novi Zelandiji Laura Clarke se je v nedeljski komemoraciji opravičila za smrt staroselcev, ki so izgubili življenje ob prihodu Britancev. Obeleževanje kolonizacije je sprožilo obsežno javno razpravo o primernosti praznovanja. Po mnenju kritikov je namreč nesprejemljivo javno proslavljati britanski imperializem, staroselske skupnosti pa so v izjavi ob komemoraciji zapisale, da Cook ozemelj ni »odkrival«, temveč jih je »zasedel«. 

Kako je Levica zbližala delodajalce in sindikate
 / 30. 9. 2019

Premier Marjan Šarec se je danes sestal na pogovoru s predstavniki delodajalskih in sindikalnih organizacij glede reševanja nesoglasij, zaradi katerih je prišlo do ustavitve dela Ekonomsko-socialnega sveta. Konec septembra so predstavniki delodajalcev izstopili iz ESS, ker se niso strinjali s predlogom poslanske skupine Levice o ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga je ta vložila mimo ESS. Takrat je s funkcije vodje ESS protestno odstopila tudi Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Premier je s socialnimi partnerji dosegel dogovor o ponovni vzpostavitvi dela ESS. Prva seja bo tako prihodnji petek, 18. oktobra.

Član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb, ki je v začetku meseca v Bruslju predstavil poročilo sodišča o koriščenju kohezijskih sredstev, je danes v časniku Delo opozoril na slabo črpanje evropskih sredstev Slovenije. Ta je konec lanskega leta porabila le 24,2 odstotka sredstev. Slovenija je v letu 2018 pridobila dokončno odobritev 73 milijonov evrov sredstev iz treh kohezijskih skladov – kohezijskega sklada, sklada za razvoj regij in socialnega sklada –, ki so povezana z naložbami, izvedenimi v obdobju od julija 2016 do junija 2017. Letošnja številka sicer po Jerebovih besedah kaže na to, da je začela Slovenija ta sredstva zelo počasi črpati. Lani je bila po črpanju sredstev peta najslabša, letos je šesta. Prehitela je zgolj Slovaško. Slabše od Slovenije so poleg Slovaške še Španija, Italija, Malta in Hrvaška. Najbolj uspešna pri črpanju je bila Finska, ki je porabila že več kot polovico sredstev. Poleg tega je Slovenija edina država, ki v letu 2018 še ni vzpostavila sistema kazalnikov za spremljanje smotrnosti izvajanja programov, financiranih z evropskimi sredstvi, temveč ji je to uspelo šele leta 2019.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.