Mejni OFF

Aktualno-politična novica
22. 2. 2019 - 15.00
 / OFF

Državni udar Juana Guaida v Venezueli
 / 25. 1. 2019
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ukazal zaprtje meje z Brazilijo, ki bo po njegovih besedah v veljavi do nadaljnjega. Kot je Maduro dejal v televizijskem nagovoru, se je za ta ukrep odločil zaradi poziva samooklicanega predsednika Juana Guaidoja, da v državo spusti humanitarno pomoč, večinoma iz Združenih držav Amerike, ki jih Maduro vidi kot provokacijo in nevarnost. Maduro je še dodal, da je uvedba zaprtja državne meje možna tudi na venezuelsko-kolumbijski meji. Venezuela ima trenutno sicer zaprte meje s karibskimi otoki Arubo, Curacaom in Bonairem, potem ko je vlada Curacaa sporočila, da je pripravljena skladiščiti za v Venezuelo prispelo humanitarno pomoč.

Drevi se bosta ob venezuelski meji sicer odvila dva koncerta, eden v podporo Nicolasu Maduru, drugi Juanu Guaidoju. Prvega pripravlja venezuelska vlada, drugega pa britanski milijarder Richard Branson, ki je začel svojo akcijo zbiranja 100 milijonov dolarjev pomoči za Venezuelce.

Iz Venezuele na Madžarsko, ki je sprejela 300 beguncev iz te južnoameriške države. Begunce so na madžarske stroške prepeljali v državo, kjer bodo eno leto brezplačno bivali in se udeleževali programov za integracijo. Opozicija je od vlade Viktorja Orbana zahtevala pojasnila, saj naj bi begunci v tajnosti na Madžarsko prišli že lani. V vladnem kabinetu so odgovorili, da pri sprejetih Venezuelcih ne gre za migrante, temveč za ljudi z madžarskimi koreninami in da v prihodnosti načrtujejo sprejem še 30 družin iz Venezuele. Evropski poslanec madžarske opozicijske Demokratske koalicije Csaba Molnar je medtem zahteval, naj se vladna stranka Fidesz registrira kot organizacija, ki podpira priseljevanje, saj bi tako morala v skladu z novo madžarsko zakonodajo, ki jo je sprejela ravno Orbanova vlada, plačevati dodatne davke.

Predsednik Nikaragve Daniel Ortega je na spominski slovesnosti ob 85. obletnici smrti Augusta Sandina, revolucionarja in vodje upora proti okupaciji Združenih držav Amerike v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pozval k dialogu. V nagovoru pred vladnimi ministri, predstavniki vojske in policije ter svojimi podporniki je tako odgovoril na zahteve opozicije po njegovem odstopu in razpisu predčasnih predsedniških volitev. Zadnji pogovori med obema stranema so propadli junija lani. Takrat so sledili protestom proti vladni uvedbi socialnih reform, ki jim je opozicija nasprotovala; terjali so vsaj 320 smrtnih žrtev, več 500 demonstrantov je bilo priprtih.

"The hermit kingdom" v malo drugačni luči
 / 15. 6. 2018
Severna Koreja je Organizacijo združenih narodov zaprosila za humanitarno pomoč zaradi pomanjkanja hrane v državi. Severna Koreja se sooča s slabo letino, ki je posledica suše in poplav; te so prizadele polja riža, pšenice, krompirja in soje. Lani so v državi pridelali slabih 5000 milijonov ton hrane, kar je 503 tisoč ton manj kot leto poprej. Po podatkih Združenih narodov pomoč v hrani potrebuje 10,3 milijona Severnih Korejcev, 41 odstotkov prebivalstva pa naj bi bilo podhranjenih. Poziv za pomoč prihaja pred srečanjem severnokorejskega predsednika Kim Džong Una s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom, ki bo potekalo 27. in 28. februarja v Hanoju, glavnem mestu Vietnama.

Referendum o preimenovanju Makedonije
 / 1. 10. 2018
V makedonskem zaporu v Skopju sta zapornika pretepla nekdanja ministra za promet Mileta Janakievskega in izobraževanje Spira Ristovskega, oba iz vrst danes opozicijske stranke VRMO-DPMNE. Policija ju je prijela v sredo zaradi suma, da sta 27. aprila 2017 sodelovala pri organizaciji vdora v sobranje, s katerim so udeleženci vdora takrat želeli preprečiti oblikovanje vlade Zorana Zaeva. V sredo so aretirali tudi nekdanjega predsednika parlamenta Trajka Veljanovskega, ki pa se je batinam izognil, saj so ga po zaslišanju izpustili na prostost, bojda ker se je skliceval na poslansko imuniteto. Zapornika-napadalca, sicer obsojena zaradi terorizma, naj bi bila člana oborožene albanske skupine, odgovorne za krvave spopade v mestu Kumanovo maja 2015, v katerih je bilo ubitih 18 ljudi. Janakievskega so po napadu prepeljali v bolnišnico, Ristovskemu pa so zdravniško pomoč nudili v zaporniški ambulanti.

Ilirskobistriški občinski svetniki so za 14. april soglasno potrdili sklep o razpisu posvetovalnega referenduma glede postavitve sprejemno-registracijskega centra za migrante na območju občine. Tega namerava država postaviti na območju mejnega prehoda Jelšane. Emil Rojc, župan Občine Ilirska Bistrica, pojasnjuje, da sta odločitev za razpis referenduma soglasno izglasovala tako prejšna kot zdajšnja sestava občinskega sveta. Razloge za odločitev svetnikov našteje Rojc.

Izjava

Na občini bodo zakonitost postavitve centra v vsakem primeru izpodbijali na sodišču, saj po mnenju občinskega urbanista tak objekt ni v skladu z državnim prostorskim načrtom. Pojasnjuje Rojc.

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness