Rahlo nagnjen v levo OFF

Aktualno-politična novica
27. 9. 2021 - 14.47
 / OFF

Na zveznih parlamentarnih volitvah v Nemčiji so socialdemokrati za las premagali krščanske demokrate. Začasni rezultati kažejo, da so socialdemokrati slavili s 25,7 odstotka glasov, sledili pa so jim krščanski demokrati z dobrimi 24 odstotki. Vladajoči krščanski demokrati so tako utrpeli najslabši volilni izid v zadnjih nekaj desetletjih, ki pa ga je najverjetneje moč pripisati izstopu Angele Merkel iz tokratne igre za kanclerski stolček. Poleg dveh zgodovinsko največjih nemških strank so se v parlament kot predvideno uvrstili še Zeleni z nekaj manj kot 15, liberalci z 11 in pol, desna Alternativa za Nemčijo z 10,3 in Levica s 4,9 odstotka glasov. Levica je s svojim rezultatom načeloma ostala pod petodstotnim pragom za vstop v parlament, a ji zaradi nemškega volilnega sistema, ki je kombinacija proporcionalnega in večinskega, z neposredno izvolitvijo treh mandatov pripada vstop v nemški bundestag. 

Analiza kandidatov za nemškega kanclerja
 / 24. 9. 2021

Pred socialdemokrati je sedaj podvig sestave koalicije. Tako oni kot krščanski demokrati zavračajo možnost še ene velike koalicije, torej vlade socialdemokratov in krščanskih demokratov, ki je bila na oblasti od leta 2013. Možnost sodelovanja v veliki koaliciji sta stranki sicer zavračali že na zadnjih parlamentarnih volitvah, vendar jima po propadlih koalicijskih pogajanjih z manjšimi strankami ni preostalo drugega, kot da združita svoja rahlo levo- in rahlo desnocentristična načela. Po tokratnih rezultatih obe večji stranki zavračata možnost koalicijskega sodelovanja z desno Alternativo za Nemčijo, tako da bosta obe prisiljeni v poskus sestave prve tričlanske vladne koalicije. Kanclerski kandidat socialdemokratov Olaf Scholz je že nakazal, da bodo kot zmagovalna stranka poskušali sestaviti tako imenovano semaforsko, rdečo-rumeno-zeleno koalicijo, ki bi vključevala še liberalce in stranko Zelenih. 

Ostajamo v Nemčiji, natančneje v njeni prestolnici Berlinu, ki se je na dan parlamentarnih volitev znašla v pravem organizacijskem kaosu, saj so poleg tekačev na berlinskem maratonu in volitev v bundestag Berlinčani volili tudi na deželnih volitvah in na neobvezujočem referendumu o možnosti razlastitve nepremičninskih velikanov. Po prešteti slabi tretjini glasov kaže, da so Berlinčani s približno 57 odstotki glasov podprli referendumsko vprašanje. To odpira možnost za prisilo nepremičninskih velikanov, ki imajo v lasti več kot 3 tisoč stanovanjskih enot, v odprodajo in nacionalizacijo stanovanj. Referendum je bil v veliki meri usmerjen proti podjetju Deutsche Wohnen, ki ima v Berlinu v lasti več kot 113 tisoč stanovanjskih enot. Če bo na neobvezujočem referendumu vprašanje potrdilo več kot 50 odstotkov Berlinčanov, bo nemški bundestag prisiljen v parlamentarno razpravo o predlagani rešitvi stanovanjske krize v prestolnici.   

Večinski delež velikana Deutsche Wohnen, proti kateremu je bil usmerjen berlinski referendum, pa je prav na današnji dan prevzel še večji velikan, in sicer največja nemška nepremičninska družba Vonovia, ki ima v lasti kar 415 tisoč stanovanjskih enot, od tega več kot 350 tisoč v Nemčiji. 

O Komunistični stranki Avstrije v Gradcu ter njeni stanovanjski politiki.
 / 10. 3. 2016
Stanovanjski in socialni problematiki pa se nasmihajo boljši časi tudi v avstrijskem Gradcu. Na predčasnih lokalnih volitvah v drugem največjem avstrijskem mestu je z 29 odstotki glasov nepričakovano slavila komunistična stranka in tako s štirimi odstotki premagala ljudsko stranko in njenega županskega kandidata Siegfrieda Nagla, ki je v mestu županoval zadnjih 18 let. Avstrijska komunistična stranka, ki se sicer v zvezni parlament ni uvrstila že od leta 1959, pa v Gradcu, kjer je na lokalnih volitvah leta 2017 prejela 20 odstotkov glasov, tradicionalno prejema najvišjo podporo. Stranka je namreč že od leta 1998 na vsakokratnih lokalnih volitvah izvoljena v občinski svet. Iz Stalingradca se javlja presenečeni tovariš Leo Kühberger:

Izjava

Več o avstrijskih komunistih lahko izveste v današnjem OFFsajdu ob 17h. Poleg lokalnih volitev v Gradcu so potekale tudi parlamentarne volitve v zvezni državi Zgornja Avstrija, na katerih je pričakovano povedla vladajoča ljudska stranka. Na teh volitvah je nekoliko presenetila proticepilska Stranka za ljudi, svobodo in temeljne pravice, ki ji s 6 odstotki prejetih glasov pripadajo 3 sedeži v regionalnem parlamentu v Zgornji Avstriji. 

Selimo se na Portugalsko, a ostajamo pri lokalnih volitvah, na katerih je vladajoča socialistična stranka povedla in osvojila dobrih 34 odstotkov glasov, s tem pa županska mesta v vsaj 147 občinah. Sledila ji je desnosredinska opozicija, ki je osvojila slabih 31 odstotkov glasov in s tem 108 županskih stolčkov v 108 občinah. V prestolnici Lizboni je, po štirinajstih letih vladavine socialistov, za odstotek glasov več slavila desnosredinska opozicija in tako premagala aktualnega župana socialistov, Fernanda Medino. 

Na kratko se odmaknimo od referendumskih in volilnih novic ter posvetimo drugim novicam iz živalskega sveta. Italijansko prestolnico Rim oblegajo barbarske divje svinje in napadajo rimske smetnjake. Prestrašene none si ne drznejo več hoditi po pločniku. Jeza Rimljanov je vse večja in do neke mere usmerjena proti rimski županji Virginii Raggi iz vrst Gibanja petih zvezd, ki po mnenju meščanov neustrezno rešuje problematiko komunalnega odvoza smeti. Populacija divjih prašičev je v Italiji narasla na dva milijona, letno pa je v regiji Lazio, kamor spada tudi Rim, dovoljen odstrel 700 živali te vrste. Poleg razdejanja smeti so divje svinje odgovorne tudi za več kot 10 tisoč prometnih nesreč v Italiji letno. Županja Raggi je pred nekaj tedni napovedala tožbo proti lokalnim oblastem regije Lazio zaradi neustrezne obravnave prašičje populacije. 

Politična kriza v Romuniji ob odstopu šestih ministrov
 / 7. 9. 2021
Vračamo se k volilnim in referendumskim novicam. V Romuniji je vladajoča stranka nacionalnih liberalcev na čelo stranke ponovno izvolila predsednika vlade Florina Cita. O njegovem predsedovanju stranki so člani glasovali po težavah, ki so vzniknile med takrat še vedno koalicijskima strankama vladajočih nacionalnih liberalcev in Zveze za rešitev Romunije, krajše USR-plus. Kot smo že poročali, so v USR-plus nasprotovali načrtovanemu infrastrukturnemu projektu predsednika vlade, težkemu okoli 10 milijard evrov, in premierju Citu očitali, da z načrtovanimi investicijami želi zgolj podpirati lokalne barone. Zaradi tega spora je iz vlade izstopilo vseh šest ministrov zveze USR-plus, v kateri so si za vodjo želeli nekdanjega premierja Ludovica Orbana. Ponovna izvolitev Cita na čelo stranke nacionalnih liberalcev najverjetneje pomeni, da do ponovne združitve razpadle sredinske vlade ne bo prišlo in bodo sledile predčasne volitve. 

Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da je nekdanji državni sekretar Aleš Cantarutti pri nakupu zaščitne opreme kršil načelo integritete in s tem Zakon o državni upravi. Gre za prvo pravnomočno zaključeno zadevo v sklopu preiskav o nakupih zaščitne opreme na začetku epidemije leta 2020. Komisija je konec lanskega leta uvedla 21 preiskav suma kršitve integritete uradne osebe. Med najvidnejšimi nerazrešenimi zadevami sta še preiskavi zoper ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in vršitelja dolžnosti direktorja Zavoda za blagovne rezerve Tomija Rumpfa. Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in razvoj tehnologije Cantarutti je načelo integritete kršil s pismom o nameri, pismom podpore in potrdilom o registraciji. Za to Cantarutti ni imel ustreznih pooblastil, prav tako pa je pri tem dal prednost določenemu ponudniku, podjetju Hmezad-TMT, ki se sicer ukvarja s prevozi in enostavnimi gradbenimi deli. Podjetje je posel v višini 12 milijonov evrov za nabavo zaščitnih mask tudi dobilo. Dolgoletni tesni sodelavec ministra Počivalška Cantarutti je sicer aprila postal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness