Povzetek 13. redne seje ŠZ ŠOU v Ljubljani in Skupščine ŠOS
Po nekaj mesecih odmora na čast izpitnemu obdobju se je v vrstah študentskih funkcionarjev spet začelo dogajati. V današnji oddaji 5 minut za boljši ŠOU poročamo o 13. redni seji študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, v nadaljevanju ŠOU, in o Skupščini Študentske organizacije Slovenije, v nadaljevanju ŠOS.
Začnimo s sejo študentskega zbora ŠOU, ki je potekala 7. marca v prostorih Študentskega kampusa. Ker nam ŠOU sej še vedno ne dovoli snemati ali prenašati v avdiovizualni obliki, smo novinarke sejo želele posneti s snemalko. To nam je nato prepovedal svetovalec predsedstva Kristijan Briški. Kot razlog je spet navedel, da so nekateri poslanci umaknili soglasje za snemanje, kar je enak argument, kot so ga uporabili že na preteklih sejah. Po koncu seje sta nam Briški in predsednik študentskega zbora Matej Igličar povedala, da sama ne nasprotujeta snemanju sej, če bi snemali le predsedstvo in opozicijo, ki soglasja za snemanje ni preklicala. Po seji smo jih v mailu prosile še za pisno potrdilo tega dogovora, pa ga nismo prejele. Namesto tega je PR ekipa ŠOU še enkrat poudarila, da brez soglasja poslancev mediji seje ne smejo snemati ali prenašati.
Na seji sta se predstavila edini kandidat za predsednika ŠOS in edina kandidatka za generalno sekretarko ŠOS. Za predsednika ŠOS je kandidiral Luka Mihalič, podpredsednik študentskega zbora in do nedavnega vodja največje študentske skupine, Povezanih. Povzel je svojo vizijo za prihodnost ŠOS. Zavzemal se bo za dobro informiranost med entitetami ŠOS, da ne bo prihajalo do »šumov v komunikaciji«. Kot ključna izziva, ki ju po njegovem mnenju sicer rešuje že drugi predlog Zakona za urejanje položaja študentov oziroma ZUPŠ-2, je izpostavil bivanjsko problematiko in duševno zdravje študentov. Izpostavil je še neposlušnost političnih odločevalcev, ki nimajo volje urejati položaja študentov. Namerava vpeljati dneve odprtih vrat predsedstva ŠOS, na katerih bodo lahko študentje na ŠOS naslovili vprašanja, kritike in predloge, pa tudi tedenska poročila delovanja predsedstva ŠOS, s katerimi bi zainteresirano javnost obveščali o aktualnih projektih.
Poslanca opozicijske skupine Glas Domna Vrhovnika je zanimal Mihaličev predlog za reševanje bivanjske problematike, in s katerimi organizacijami bi na tem področju sodeloval. Zanimalo ga je še, na kakšen način namerava spodbujati sodelovanje državnih struktur pri reševanju problemov študentske populacije. Mihalič je na to odgovoril, da pri bivanjski problematiki ne gre le za pomanjkanje financ, ampak predvsem za pomanjkanje pritiska na lokalne akterje. Dodal je, da namerava na splošno delati več na lokalni ravni.
Davida Vidmarja, poslanca opozicije, je zanimalo, kako namerava ŠOS spremeniti razpis za študentsko prehrano, da bi se na tega prijavilo več ponudnikov iz periferije. Mihalič je povedal, da sistem trenutno ne dopušča, da bi se na razpis prijavljali ponudniki izven univerzitetnih središč. ŠOS na tem področju pripravlja spremembe, kar namerava nadaljevati tudi sam. Dodal je še, da se mu trenutni sistem prehrane zdi smiseln, kljub temu pa je lahko nabor ponudnikov vedno boljši.
Mihalič v svojem programu navaja uvedbo dodatnega psihološkega pregleda med študijem kot eno od strategij za spopadanje s problematiko duševnega zdravja pri študentih. Vidmarja je zanimalo, kako naj bi se pregled financiral in v sodelovanju s katerimi organizacijami bi se izvedel. Mihalič je najprej povedal, da stremi k temu, da bi bilo zdravstveno varstvo študentov v obliki Zdravstvenega doma za študente, kot ga imamo v Ljubljani, dostopno tudi po drugih središčih. Psihološki pregled bi v praksi predstavljal dodatni program na obstoječem sistematskem pregledu, ki je za študente prostovoljen.
Vrhovnik je kandidata vprašal še, ali se namerava zavzemati za povečanje čitalniških mest, izboljšanje pogojev za učenje v knjižnicah, reševanje problema pomanjkanja fakultetnih prostorov in problema skritih stroškov študija. V odgovoru je Mihalič ponovno povedal, da bodo zadevo reševali na ravni predsedstva ter da nekatere probleme, kot so skriti stroški študija, že naslavlja ZUPŠ-2.
Po seznanitvi ŠZ s kandidatom za predsednika se je predstavila še Amanda Teršar, kandidatka za generalno sekretarko, sicer študentka mirovnih in varnostnih ved na Univerzi v Innsbrucku. Teršar je v kratki predstavitvi povedala, da je bila svetnica v svetu Zveze študentskih klubov Slovenije oziroma Škisa in Študentske organizacije lokalnih skupnosti oziroma Šolsa. Zadnja štiri leta je delovala v predsedstvu ŠOS kot predsednica odbora za mednarodno sodelovanje in predstavnica zveze ŠOLS.
Pod točko poslanske pobude in vprašanja je poslanec Kevin Mekičar, študent fakultete za gradbeništvo in geodezijo, predstavil pobudo, vezano na financiranje študentskih organizacij visokošolskih zavodov, krajše ŠOVZ. Kot pravi, naj bi imela njihova študentska organizacija težave pri organiziranju dejavnosti v začetku leta zaradi prejemanja sredstev po dvanajstinah. Predlagal je hitrejšo sprostitev sredstev ali višja nakazila. Klemen Petek, predsednik ŠOU, je pobudo koalicijskega poslanca pohvalil in povedal, da nameravajo sistem financiranja spremeniti v prihodnjem finančnem načrtu.
Za konec je Klemen Petek pod točko razno poslance povabil k podpisu pobude za ZUPŠ-2 in povedal, da so zbrali že skoraj 20.000 podpisov. Končal je s stavkom: »V preteklosti so nam pogosto očitali neučikovitost, evo, tukaj imate zdaj učinkovitost!«
Poročilu seje Skupščine ŠOS se posvetimo po kratkem glasbenem predahu.
Dobrodošle nazaj v oddaji 5 minut za boljši ŠOU, kjer se bomo zdaj posvetile 45. seji Skupščine Študentske organizacije Slovenije. Ta je svoj dom 12. marca našla na fakulteti za ekonomijo, ki je organizatorjem odstopila veliko predavalnico, med študentsko populacijo poznano tudi kot »Mercator predavalnico«, ker ima stenske dekoracije v obliki imena sponzorja. Napolnili so jo poslanci študentskih organizacij, ki so del družine ŠOS, torej študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Zveze ŠKIS – študentskih klubov Slovenije.
Ključen del seje je bilo imenovanje novega predsednika ŠOS Luke Mihaliča in nove generalne sekretarke ŠOS Amande Teršar. Po kratki predstavitvi slednje se je novinarka naše redakcije prijavila k besedi in ob dovoljenju predsedstva pri govorniškem podiju kandidatki zastavila štiri vprašanja, kar je naletelo na nepričakovan odziv novoizvoljenega predsednika Mihaliča. Kljub temu da je naši novinarki zdaj že nekdanja predsednica ŠOS Marike Grubar pred sejo zagotovila, da je postavljanje vprašanj iz vrst neposlanske publike še vedno dovoljeno in da je predsedstvo sprva odobrilo njeno prijavo k besedi, je Mihalič po zastavljenih vprašanjih oznanil, da lahko vprašanja zastavljajo samo poslanci. Ob tem omenimo, da 17. člen Poslovnika Skupščine ŠOS določa, da lahko k razpravi pristopajo tudi ostali, ki niso člani skupščine, če jim predsedujoči skupščini omogoči razpravo. Izgleda, da se je v trenutku menjave predsedstva politika ŠOS spremenila in da je novoizvoljeni predsednik Mihalič iz svoje matične ŠOU v Ljubljani s seboj prinesel prakso zamejevanja pravice do besede na izključno poslance in poslanke.
Ista štiri vprašanja je zato postavil še opozicijski poslanec ŠOU v Ljubljani Domen Vrhovnik, da je bila kandidatka za generalno sekretarko nanje vseeno primorana odgovoriti. Tako smo izvedeli, da je bila leta 2018 Teršar članica centralnega odbora ŠKIS, ko se je na Škisovi tržnici zgodila kraja 70.000 evrov. Za krajo je vedela pred letom 2019, ko so zanjo izvedeli predstavniki študentskih klubov, a po njenih besedah ni sodelovala pri odločitvi, da se informacijo eno leto zamolči, in je zagovarjala, da se sodelujoče o kraji čim prej obvesti. Na vprašanje, kdo je po njenem mnenju soodgovoren za krajo, ni odgovorila, saj je policijski postopek še v teku.
K repliki se je prijavil še Lovro Čeh Brežnik, predsednik Študentskega kluba Žalec, ki je vprašanje naše novinarke označil za, citiramo »proceduralni fiasko, ki žali celo skupščino«. Teršar so prisotni nato imenovali na mesto generalne sekretarke.
Na govorniškem podiju so se zvrstili tudi ostali funkcionarji, začenši z nekdanjim generalnim sekretarjem ŠOS Rokom Petričem, ki je v svojem letnem poročilu prisotne razveselil z novico, da je ŠOS v preteklem letu pridelal 49.000 evrov plusa in da so prihodki iz koncesijske dajatve študentskega dela zrasli za približno 15 odstotkov. Pohvalil je pridnost Dijaške organizacije Slovenije, predsedstva ŠOS in vseh strokovnih sodelavcev ter izpostavil, da so v preteklem letu pri ŠOS uspešno sodelovali z ministrstvom za visoko šolstvo, ki so mu nudili podporo pri terciarnem vpisu in subvencioniranem bivanju. Pogodbo o omenjeni podpori imajo z ministrstvom sklenjeno tudi za bodoče leto.
Petrič je nato na krajše predstavil finančni načrt za leto 2024. Povedal je, da bo ŠOS posodobil izgled svoje spletne strani, da olajša delo nadzorne komisije. Dodal je še, da bodo poslovanje po zgledu modela ŠOU v Ljubljani poenostavili. Nova generalna sekretarka Teršar nam je na vprašanje, kako bo to izgledalo, odgovorila, da nameravajo implementirati priporočila računskega sodišča s ciljem povečanja transparentnosti delovanja. ŠOS je pregledal delovanje 54 organizacij pod svojim okriljem in iskal najboljše prakse, ki jih bodo vpeljali v vse druge organizacijske oblike.
Sledilo je poročilo predsednice nadzorne komisije ŠOS Valentine Strašek, ki pozicijo zaseda od lanskega novembra. Prisotnim je povzela delovanje nadzorne komisije: ta je v preteklem letu sedem študentskih klubov povabila na ustno obravnavo zaradi neodzivnosti in Klub študentov občine Piran sankcionirala s kaznijo zaradi nesmotrne rabe sredstev. Komisija je sankcionirala tudi Klub študentske organizacije Hrastnik, ker je bil klub neodziven na pozive o dopolnitvi in se ni zglasil niti na ustni obravnavi. ŠOS jim je zato trikrat podelil finančno kazen v skupni višini 2050 evrov, zamrznil sredstva in nato odvzel status organizacijske oblike ŠOS.
Register organizacijskih oblik ŠOS bo torej treba posodobiti, ob tem pa je Strašek razkrila še, da sta se registru letos poskusili pridružiti dve novi organizacijski obliki, prva na MLC fakulteti za management in upravo in druga na Novi Univerzi v Ljubljani. Obe pobudi na zasebnih univerzah na dan volitev nista uspeli zagotoviti dovolj obsežne udeležbe, zato so bile volitve razveljavljene, a bi se lahko ob vložitvi ponovne pobude ponovile.
Seja se je nadaljevala s poročilom takrat še predsednice ŠOS Marike Grubar, ki je izpostavila uspešno sodelovanje ŠOS z visokošolskim sindikatom, Sindikatom Mladi plus, državnim zborom in državnim svetom ter poudarila pomen nove pobude za ZUPŠ-2.
Grubar in Petrič sta se od svojih funkcij poslovila tudi z zaključnima govoroma. Grubar je govor posvetila pomembnim ženskam, ki so jo podpirale in navdihovale, in povedala, kako ponosna je, da je imela priložnost tlakovati pot za ženske v vodilnih vlogah. Petriču se je zahvalila za vso podporo in izrazila veselje, da je lahko sodelovala z njim. Spomnimo, da je Grubar z ostalimi kandidatkami opozicije ŠOU v Ljubljani proti Petriču leta 2016 podala policijsko prijavo za spolno nadlegovanje med opozicijsko kampanjo, Petrič pa je bil po prijavi oglobljen.
Petrič je v svojem govoru prisotnim na dušo položil, citiramo: »Ne pozabite, da moramo ostati enotni, ravno ta enotnost je temelj študentstva.« Poslance in poslanke je po zaključku seje povabil na pogostitev v prostore ŠOS, da spregovorijo o študentskem organiziranju.
Proceduralne fiaske sta povzročali Nika K. in Nika G.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Na seji ŠOS je prišlo tudi do izdajanja zunanjih poslušalcev za poslance v ŠOS in več poskusov glasovanja v točkah dnevnega reda, žal pa o tem v članku ni niti omembe. Se sprašujem, če je to zato, ker so se za poslance izdajali pripadniki opozicije. Sicer korekten članek.
Komentiraj