Kaj pa urejanje položaja študentov

Študentska organizacija Slovenije, krajše ŠOS, je 27. februarja pred državnim zborom predstavila predloge za novi Zakon za urejanje položaja študentov. Gre za zdaj že tretji takšen zakon, prejšnji je v veljavo stopil maja 2022. Predlog zakona, ki vsebuje 19 ukrepov v skupni vrednosti 35 milijonov evrov, so v ŠOS-u pripravljali leto in pol, torej so s pripravo novega predloga zakona začeli ravno v času, ko je prejšnji stopil v veljavo. 

Predlog Zakona za urejanje položaja študentov spreminja in dopolnjuje določbe 10 zakonov in vključuje 19 zakonodajnih ukrepov. Med drugim tako želi urediti področja subvencionirane prehrane, študentskega dela in subvencioniranega bivanja tujih študentov. Določiti namerava tudi novo zavarovalno podlago, ki izhaja iz študentskega statusa, organizirati študentske zdravstvene domove tudi v drugih krajih študija poleg Ljubljane, študentom in dijakom omogočiti brezplačen prevoz z javnim prometom, olajšati dostopnost družinskih pokojnin, zvišati štipendije, prepovedati obvezna predavanja in še kaj. 

V oddaji se bomo posvetile nekaterim predlogom in o njih spregovorile s predstavniki iniciativ, ki so že dejavne na tem področju. Gre sicer zgolj za predloge sprememb zakona, ki bodo verjetno, kot tudi prejšnji, deležni še veliko dopolnitev, popravkov in črtanj. Potencialnih prednosti ali pomanjkljivosti njihove pravne ubeseditve zato še ne moremo komentirati, saj je predlog javnosti za zdaj dostopen le v obliki pobude, ne točnega predloga zakona. 

Začnimo z ukrepom na področju subvencionirane študentske prehrane, ki je vroča tema že vse od lanskega dviga maksimalne cene obroka. Spomnimo, da je bila ta sprememba rezultat prav prejšnjega zakona o urejanju položaja študentov. V novem zakonu želijo luknjo, ki je nastala v študentskih trebuhih in denarnicah, pokriti z dvigom subvencije študentske prehrane z 4,02 evra na 5,17 evra, potem ko do dviga subvencije na 4,50 evra, ki ga je napovedalo ministrstvo za delo, ni prišlo. Pobudo je komentiral Gaj Kolšek, član študentske organizacije Iskra. 

Izjava

Z novim predlogom zakona bi obenem omogočili tudi koriščenje bonov 24 ur dnevno na vsak koledarski dan. Časovno koriščenje bonov sicer določajo ponudniki sami, ki se lahko odločijo, kdaj bodo ponujali subvencionirano prehrano, bi pa to za študente v praksi pomenilo 9 do 10 bonov na mesec več. Primerjava porabljenih subvencij leta 2022 s številom študentov pokaže, da je vlada na študenta porabila 172 evrov subvencije za prehrano, to pomeni približno 61 bonov na leto. Povprečna študentka je leta 2022 tako unovčila malo več kot en bon na teden. Glavni problem subvencionirane prehrane, ki ga želi ŠOS rešiti, očitno ni pomanjkanje števila subvencij, temveč nedostopnost subvencionirane prehrane študentom. O alternativnih rešitvah realnih problemov študentske prehrane pove Kolšek.

Izjava

Kdor ne je, naj vsaj dela. Z novim predlogom boste lahko na uro zaslužili kar 37 centov več. O tem, s kakšnimi problemi se študenti na delovnem mestu za ta denar soočajo, pove Borut Brezar iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. 

Izjava

Torej dodatnih 37 centov, če boste za opravljeno delo sploh plačani. Brezar spregovori še o možnih ukrepih, ki bi bili potrebni za blaženje posledic prekarnosti študentskega dela.

Izjava

V Sindikatu Mladi plus so za našo današnjo oddajo poudarili, da študentsko delo v Sloveniji trenutno predstavlja socialni korektiv, ki nadomešča pomanjkljive politike oziroma ukrepe za študente, kot so na primer štipendiranje, stanovanja in sociala. Zato bi bilo po njihovem mnenju treba problem študentskega dela obravnavati celostno in ustvarjati pogoje, v katerih bodo študentje lahko študirali, ne da bi morali ob študiju delati. Obenem menijo, da bi bilo treba preučiti možnost, da bi dejavnost posredovanja študentskega dela opravljal Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ne pa zasebni posredniki. Tako bi povečali nadzor in varnost na trgu študentskega dela ter privarčevali potrebna sredstva za financiranje potreb študentske populacije. 

Kaj pa tegobe tujih študentov? Predlog ŠOS-a jih obravnava v dveh točkah, saj predvideva subvencionirano bivanje tujih študentov v študentskih domovih in poziva, naj se pri pridobivanju dovoljenja za stalno prebivanje čas izobraževanja šteje v polni meri in ne le polovično, kot velja zdaj. Marko Durdubakov, bivši prodekan študent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je na svojem položaju javno izrekal o težavah tujih študentov, predlog prepoznava kot pomemben poseg v problematiko bivanja in pridobivanja stalnega prebivališča, a ob tem dodaja, da še vedno manjka širša zastavitev reševanja problemov tujih študentov, vključno z dostopnimi tečaji slovenskega jezika, urejanjem čakalnih vrst pri vlogah o začasnem prebivanju in dostopnostjo rezidentskega statusa. 

Durdubakov poudari tudi, da ob prezasedenosti študentskih domov pravica do subvencionirane postelje velja bore malo, če postelj ni dovolj niti za slovenske študentke in študente. Spomni tudi, da ŠOS ni jasno podprl iniciative tujih študentov, ko jih je pod prejšnjo vlado doletel diskriminatorni zakon o tujcih. Citiramo: »Zakaj se ŠOS šele zdaj zavzema za spremembe, ki so v osnovi zelo pomembne in že dolgo preobremenjujejo tuje študente? Po mojem mnenju gre za nabiranje političnih točk med tujo študentsko populacijo pred prihajajočimi volitvami.«

Tuji študenti zaradi prevelikih stroškov študija v Ljubljani vse večkrat za študij raje izberejo Univerzo na Primorskem. Tam pa naletijo še na en problem, ki ga izpostavi Maša Hawlina iz Inštituta za študije stanovanj in prostora. 

Izjava

Mnogi od današnjih sogovorcev torej menijo, da ukrepi, ki jih je študentska organizacija predlagala, zgolj blažijo posledice slabega sistema, ne dotaknejo pa se izvora študentskih tegob.