Kaj pa nasilje in varnost na spletu?

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je s partnerji začelo kampanjo Mesec boja proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu. Namen je mlade, šolnike in starše ozaveščati o varnem in odgovornem vedenju na spletu ter o tem, kako se odzvati na spletno nasilje. 

Ministrica za digitalno preobrazbo, Emilija Stojmenova Duh, pove, da je, že preden je postala ministrica, napovedala, da se bo borila proti sovražnemu govoru. Navedla je tudi dogodek iz lanskega leta, ko je na spletu zaokrožil posnetek, na katerem je na strehi celjskega nakupovalnega centra pet mladoletnic pretepalo in zmerjalo vrstnico. Pretep je opazovalo več mladostnikov in mladostnic, nihče pa ga ni ustavil, nekateri so ga celo spodbujali in snemali. Na ministrstvu so takrat ustanovili Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora.

Znanost / ZR intervju

doc. dr. Emilija Stojmenova Duh

Inženirka elektrotehnike, ki se bori proti stereotipom in steklenim stropom ter si prizadeva za enakopravnost.

Angelika Vižintin

 / 18. 12. 2019

IZJAVA

Zanimalo nas je še, kako se ta kampanja razlikuje od preteklih akcij. 

IZJAVA

Pobuda za kampanjo so bili tudi podatki raziskav, kot je raziskava Odklikni iz leta 2018, ki je pokazala, da je več kot polovica osnovnošolcev in srednješolcev doživela vsaj eno obliko spletnega nasilja. Odklikni je sicer tudi aplikacija, ki je del projekta ODKLIKNI – ustavimo spletno nasilje in nadlegovanje žensk in deklet. Ta projekt deluje na področju preprečevanja spletnega nasilja z vključevanjem vidika spola v učna gradiva, usposabljanja, priporočila in ukrepe. 

Raziskava Safe.si iz leta 2022 je pokazala, da več deklet kot fantov občuti preobremenjenost z družbenimi omrežji in pritisk, naj na spletu objavljajo svoje življenje. Prav tako se pri dekletih pojavlja strah pred zamujenim, zaradi česar na družbenih omrežjih preživijo še več časa. Razmere so se po epidemiji kovida še poslabšale. Skoraj polovica najstnikov že v osnovni šoli primerja svoja obraz in telo s podobami vplivnežev, kar slabša njihovo samopodobo, v srednji šoli pa je delež večji od polovice. 

Problem niso le spletni vplivneži, saj je veliko primerjanja tudi med vrstniki. Raziskava safe.si je na tem področju pokazala, da se, ko gledajo prijatelje na spletu, skoraj polovici osnovnošolcev in več kot polovici srednješolcev včasih ali pogosto zdi, da so življenja drugih boljša kot njihova. Zato tudi sami prikazujejo izkrivljene slike. Izkazalo se je tudi, da na počutje osnovnošolcev in srednješolcev najbolj negativno vplivajo situacije, ko so žrtve spletnega nasilja ali ko se počutijo izključene iz družbe vrstnikov. 

Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, priporoča, da starši otroku ne kupijo lastnega telefona, saj mu ga je tako v primeru težav težje odvzeti. Meni tudi, da je starševski nadzor ustrezna funkcija le za otroke, saj bodo najstniki našli načine, kako jo obiti. Zato poudarja, da je pomemben predvsem pogovor z otroki, ki bo omogočil, da bodo starši vedeli, s kakšnimi vsebinami se njihov otrok srečuje na spletu. Puschner odgovori tudi na vprašanje, zakaj otroci povzročajo nasilje.

IZJAVA

IZJAVA

Pri projektu sodeluje tudi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki je s Safe.si pripravilo gradiva za učitelje, starše in mlade. Pojasnili so, da so gradiva predlogi aktivnosti za izvedbo ur na temo preprečevanja spletnega nasilja v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Učence in dijake želijo naučiti, kako prepoznati neprimerno vedenje, h komu se v tem primeru obrniti po pomoč ter pomembnost tega, da ga oni ne izvajajo. 

Težave, s katerimi se soočajo pedagoški delavci, starši, učitelji, so tudi v tem, da se zaradi široke dostopnosti interneta, hitrega napredka informacijsko-komunikacijskih tehnologij in hitrega razvoja umetne inteligence odpira vedno več priložnosti za spletno nasilje – z večjo pojavnostjo pa se nasilje tudi normalizira. 

Kampanjo je podprlo tudi ministrstvo za pravosodje. Pojasnili so, da je pomembno, da mladi na ustrezne načine dobijo sporočila o tem, da je vsakršno – tako fizično kot verbalno – nasilje oziroma sovražni govor nesprejemljivo. Enako pomembno pa je, da taka sporočila čim večkrat dobijo tudi odrasli, saj spletnega nasilja ni mogoče uspešno preprečevati zgolj z instituti kaznovalnega prava. Ti namreč pridejo na vrsto, ko je kaznivo dejanje ali prekršek že storjen, a kazensko-pravna stroka ugotavlja, da so generalno preventivni in specialno preventivni učinki kazenskega prava oziroma kaznovanja dokaj majhni. 

Med pobudniki kampanje je tudi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, v nadaljevanju AKOS, ki se je kampanji pridružila pri obravnavi pojava sovražnega govora. V AKOS-u so namreč pristojni predvsem za nadzor nad sovražnim govorom v televizijskih programih, ne pa tudi na spletu ali družbenih omrežjih. V okviru kampanje opozarjajo na pomen govora, ki ga razširjajo televizijski programi, ki tako dajejo zgled in sporočilo družbi o tem, kakšen govor je v družbi toleriran in sprejemljiv. Če so v programih izrečene ali predvajane sovražne vsebine, lahko te na spletu postanejo viralne – se hitro razširijo in imajo velik vpliv na razumevanje tega, kaj je dopustno. 

Že odkar so v AKOS-u ustanovili portal Medijska in informacijska pismenost, v nadaljevanju MiPi, ugotavljajo, da je ozaveščanje pomembno orodje za prepoznavo sovražnih vsebin. V objavah na portalu MiPi izpostavljajo, kako sovražni govor in spletno nasilje prepoznati, kako ukrepati ter kako razumeti nove trende na omrežjih. Agencija na portalu spremlja tovrstne trende in priporoča tudi druge vsebine, ki raziskujejo tematiko. 

Pri omejevanju vpliva problematičnih vplivnežev imajo po mnenju AKOS-a ključno vlogo starši. Pomembno je, da se z otroki pogovarjajo o sovražnih vsebinah in negujejo empatijo, kar  vpliva na to, kako mladi doživljajo nastope in sporočila vplivnežev. Smernice glede tovrstnih pogovorov so objavljene  tudi na portalu MiPi. Velik izziv je tudi vprašanje dosega izobraževalnih vsebin – na z oglaševalskimi vsebinami sicer zasičenem spletu. 

Tekom kampanje so ugotovili tudi, da mladostniki, ki so rojeni v digitalni svet, nasilnega ravnanja na spletu sploh ne prepoznajo kot nasilja, čeprav jih tovrstno početje vseeno prizadene in vpliva na njihovo duševno zdravje. Povezave do informacij, kam se lahko mladi obrnejo po pomoč v primeru nasilja na spletu in kako ravnati, bodo objavljene na spletni strani Radia Študent.

-        https://mipi-khaz.azurewebsites.net/teme/medijska-pismenost/mipi-ob-dnevu-varne-rabe-interneta-2024-spletno-nasilje-katere-vire-pogledati-in-prebrati-kje-poiskati-pomoc-in-kako-pomagati,  
-        https://www.mipi.si/iskalnik/postaja-spletno-nasilje-med-mladimi-nova-normalnost,
-        https://www.mipi.si/iskalnik/izkljucitev-prijatelja-iz-spletnega-socialnega-kroga-je-nasilje,
-        https://www.mipi.si/iskalnik/happy-slapping-ali-kje-so-meje-spletne-zabave.

Po spletu sta klikali Eva in vajenka Meta.

foto: Don Hankins