Kaj pa odprava plačnih nesorazmerij?

Včeraj se je pred poslopjem vlade odvil protestni shod zaposlenih v šolstvu, kulturi in znanosti. Na shodu, ki so se ga udeležile sindikalne zaupnice in zaupniki ter druge članice in člani Sviza, so izrazile nestrinjanje z zadnjim vladnim predlogom na pogajanjih o plačnih nesorazmerjih. Vlada jim je po tritedenski prekinitvi pogajanj podala nov predlog odprave plačnih nesorazmerij, v katerem je predvideno, da bi celotno reformo plačnih nesorazmerij izvedli v treh letih. Na shodu je Sviz poudaril, da predlog zanje ni sprejemljiv in ne more biti podlaga za nadaljevanje pogajanj, saj predlog plačnih nesorazmerij ne odpravlja, ampak jih ohranja in prenaša v nov plačni sistem, na delovnih mestih s strokovnimi nazivi v izobraževanju in kulturi pa nesorazmerja celo povečuje. 

Zakaj se z vladnim predlogom ne strinjajo, pove tudi ena od udeleženk shoda.

Izjava

V sindikatu menijo, da jih vlada ne jemlje resno ter jih ne spoštuje kot enakovrednih pogajalcev, saj je v zadnjem krogu pogajanj predstavila popolnoma nov predlog, ki negira vse opravljeno delo. Marjana Kolar, predsednica glavnega odbora Sviza, je napovedala, da se jih bo naslednjič, če jim vlada tokrat ne bo prisluhnila, na shodu zbralo več, mogoča pa je tudi odmrznitev stavke. Nadaljevala je z zahtevami sindikata. 

Izjava

Po prvotnih pogajanjih z vlado bi se morala namreč plačna skupina J prenesti v novo oblikovano plačno skupino G03, ki jo je predlagala vlada. O kakšnih številkah pa sploh govorimo? Jože Pungerčar, sopredsednik sindikalne konference visokega šolstva in znanosti Sviza ter raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, je v svojem nagovoru izpostavil primer strokovnega delavca z univerzitetno izobrazbo v plačni skupini J, ki je že zdaj uvrščen  v 32. plačni razred, kar pomeni, da prejema mesečno plačo, nižjo od 1100 evrov neto.

Pungerčar je problematiziral tudi metodologijo pasovnih dvigov plačnega razreda, s katerimi se po njegovih besedah razlike med primerljivimi delovnimi mesti ostalih delov javnega sektorja le dodatno povečujejo. Pasovni dvigi namreč ne upoštevajo poprejšnjih zaostankov plač, zato se nesorazmerja prenašajo v nov plačni sistem. 

Na svoj položaj so opozorili tudi svetovalni delavci, katerih položaj bi se v novi plačni lestvici poslabšal. Po njihovem mnenju nova plačna lestvica ne odraža pomembnosti njihovega dela, saj svetovalno delo zahteva veliko odgovornost, zahtevnost in strokovnost, poleg tega pa je dinamika dela vse bolj čustveno zahtevna in naporna. Dodali so, da razvrednotenje svetovalnega dela ne ogroža le kakovosti tega, temveč tudi celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema.

Protestni shod so podprli tudi v drugih sindikatih po Sloveniji, med drugim v Visokošolskem sindikatu Slovenije, Svobodnem sindikatu Slovenije, Sindikatu delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije.

V Svizu so k odgovorom pozvali tudi pristojni ministrstvi, ki smo ju kontaktirale tudi same. Z ministrstva za kulturo konkretnega odgovora niso podali, odgovorili pa so, da podpirajo zvišanje plačnih razredov strokovnih delovnih mest, tudi za tiste z nazivi. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pa so pojasnili, da pri pripravi predloga, ki je bil podan sindikatom, septembra niso sodelovali in da so k predlogu že predlagali spremembe. Zapisali so še, da priznavajo vlogo strokovnih nazivov v vzgoji in izobraževanju, a o podrobnostih še ne morejo govoriti, saj so pogajanja še v teku. V sindikatu so poudarili, da je shod zadnje opozorilo vladi, in da če ta njihovih zahtev ne bo upoštevala, to lahko pomeni tudi odmrznitev stavke.