O svetovalnih delavcih

Prejšnji teden je pedagoška stroka ugotovila, da je nov vladni predlog izhodiščnih plač svetovalnih delavcev tri plačne razrede nižji od učiteljskih in vzgojiteljskih. Informacija je iz več razlogov presenetila tako strokovno kot laično javnost. Duševne stiske otrok in mladostnikov zadnja leta namreč naraščajo, čakalne vrste za pedopsihiatre so praktično neskončno dolge, kar pomeni, da so svetovalni delavci lahko vsaj za nekaj časa prva in tudi zadnja oseba, na katero se otrok v stiski sploh lahko obrne po pomoč. Obenem svetovalnih delavcev primanjkuje. Posledično je ministrstvo letos uvedlo posebne štipendije, ki jih bodo med študijem izbranih pedagoških smeri, med drugim socialne ter specialne in rehabilitacijske pedagogike, prejemali študentke in študenti. Prav tako je vlada prejšnji mesec odobrila podaljšanje ukrepa, uvedenega v času covida-19, ki financira dodatno število svetovalnih delavcev v šolah. Nižanje izhodiščnih plač se v luči omenjenih težav zdi vsaj nenavadno, če ne že popolnoma nesprejemljivo.

Včeraj se je na filozofski fakulteti odvila novinarska konferenca, na kateri se je več strokovnjakinj odzvalo na predlog nižanja plač. Jasna Mažgon, predsednica Slovenskega društva pedagogov, je dejala, da delo svetovalnih delavcev, ki je interdisciplinarno in strokovno izjemno zahtevno, zahteva enako stopnjo izobrazbe kot za učitelje, medtem ko je v primerjavi z vzgojitelji zahtevana izobrazba eno stopnjo višja. Psihologi in psihologinje, v imenu katerih je govorila Eva Boštjančič, predstojnica Oddelka za psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti, so povedali, da »vladni predlog plačne lestvice za svetovalne delavce razumejo kot dokaz nerazumevanja pomena svetovalne službe v vzgoji in izobraževanju za celotno družbo.« Predlog je zanje strokovno nepravičen in zaradi posledic, ki jih bo imel, tudi družbeno neodgovoren.
 

Profesorja z Univerze v Mariboru Edvard Protner in Bojan Musil menita, da je predlog »šolstvu že naredil škodo, saj v aktualno šolsko prenovo vnaša nepotreben nemir in kaže vladni odnos do pomembnega segmenta šolskega sistema.« Prepričana sta, da bo »plačna degradacija povzročila izgubo ugleda ter strokovne integritete šolskega svetovalnega dela ter posledično kadrovsko slabitev.« 
 

Predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko Klara Skubic Ermenc je opisala študij pedagogov in delo svetovalnih delavcev, ki terja »zelo kompleksna znanja, dobro poznavanje sistema vzgoje in izobraževanja, kurikularnih podlag, didaktičnih rešitev, vzgojnih pristopov, raziskovalnih metod.« Dodala je, da so svetovalni delavci nepogrešljiv člen šolstva, potrebe po podpori svetovalne službe pa celo eksponentno rastejo, še posebej v času, »ko se vzgojno-izobraževalne ustanove soočajo s pritiski po povečani kakovosti in pravičnosti na eni in z vzgojnimi težavami, težavami v duševnem zdravju, odvisnostmi in nasiljem na drugi strani.«
 

Dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc je povedal, da rezultati raziskav zadnjih let, med njimi tudi nacionalna evalvacijska študija o učinkih covida, ki so jo izvedle vse tri pedagoške fakultete, »kažejo, da ima več oziroma bistveno več učencev in dijakov kot v preteklosti izrazitejše psihosocialne težave in da se je število teh učencev in dijakov v času covida še močno povečalo. Ravno svetovalni delavci so tisti, ki nudijo tem učencem, dijakom, njihovim staršem in tudi učiteljem osnovno pomoč in nadaljnje usmeritve.« Tudi nekaj drugih govork in govorcev je izpostavilo dejstvo, da svetovalne delavke ne delajo zgolj z otroki, temveč pomoč nudijo tudi učiteljem, vzgojiteljem in staršem. 

Predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije Danijela Makovec Radovan je na konferenci povedala, da ne razume, ali je šlo pri predlogu za napako, neznanje ali namerno ravnanje in dodala, da opravičila za takšen predlog ni, medtem ko je glavni tajnik sindikata SVIZ Branimir Štrukelj izjavil: »Tisti, ki je to predlagal, nima pojma o tem, kako delujejo šole in vrtci in kako tečejo pedagoški procesi, ne ve popolnoma nič o delu svetovalnih delavk in delavcev.« Poleg tega je izpostavil, da vladni predlog krši tudi marca podpisan stavkovni sporazum. 

Slovenski vzgojno-izobraževalni prostor je sicer zadnje mesece deležen precejšnje pozornosti, saj ministrstvo za vzgojo in izobraževanje napoveduje večje in manjše spremembe, ki pa so v veliki meri pospremljene z nezadovoljstvom staršev, učiteljev in strokovnjakov. Ena tretjina članov strokovne skupine za pripravo nacionalnega programa je ministru Darju Feldi izrekla nezaupnico in odstopila, potem ko je Felda v javno obravnavo poslal predlog zakona o osnovni šoli. Druga skupina strokovnjakinj in strokovnjakov je ministrstvo pozvala, naj pri prenovi prioritizira duševno zdravje otrok in mladostnikov, saj se zdi, da bo ministrstvo pri prenovi šolstva še več pozornosti namenilo ocenjevanju in zaenkrat nerazjasnjenemu pojmu digitalizacije. Včeraj pa so poslanci na izredni seji potrdil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki poenostavlja nekatere postopke za lažje zaposlovanje. Mnogi ob tem opozarjajo, da gre za korak v smer razvrednotenja pedagoškega poklica.

Prav tako obstaja širok javni konsenz, da so svetovalni delavci in delavke pomemben del vsake vzgojno-izobraževalne institucije, ki si za delo zasluži ustrezno vrednotenje in plačilo. Štrukelj je ob tem bil kritičen do pristojnega ministrstva, ki je do zaključka redakcije sporočilo le, da je predlog uvrstitve delovnih mest v plačne razrede še v fazi pogajanj in da odločitev še ni sprejeta. Minister Felda se do dogajanja javno še ni opredelil, po poročanju Dela pa naj bi neuradno ministrici Sanji Ajanović Hovnik dejal, da je nižanje plač za svetovalne delavce nesprejemljivo. Stroka od ministra pričakuje javno podporo, v nasprotnem primeru bo zahtevala odstop.

Vir slike: Mental Calculation. In Public School of S. A. Rachinsky (Wikimedia Commons)