Pošast z Aberdeenske univerze
O Škotski lahko povemo veliko zanimivih stvari. Prelepa hribovja, ki jih objema megla; skrivnostna in globoka jezera, polna mitskih pošasti; žlahtni trikrat destilirani zvarek iz pšenice in ječmena, ki človeka imenitno pogreje. “Kaj pa univerza?” Tudi Škoti imajo univerze, tako kot njihova jezera pa tudi nekatere škotske univerze skrivajo določene skrivnosti. Danes o problemih Aberdeenske univerze s sogovornikom, študentom te univerze. Ker pa lahko Slovence na Aberdeenski univerzi preštejemo na prste obeh rok, imena našega vira ne razkrivamo.
Preden se potopimo v zašpiljeno diskusijo, nekaj splošnih dejstev o škotskih univerzah. Škoti svojim osrednjim, najstarejšim in najpomembnejšim univerzam pravijo ancient universities. Mednje spadajo Univerza svetega Andreja, Univerza v Glasgowu, Univerza v Edinburghu, Univerza v Dundeeju in nazadnje še Univerza v Aberdeenu, ki se ji danes posvečamo. Teh pet univerz na Škotskem ne le, da uživajo poseben kulturni status, temveč se tudi pravno-formalno razlikujejo od drugih univerz. Njihovo delovanje je drugačno od ostalih, novejših univerz, in poenoteno s posebnimi pravnimi akti. Od drugih univerz se razlikujejo predvsem po organizaciji najvišjih vodstvenih položajev in študentskem zastopništvu.
O Aberdeenski univerzi so pred nekaj leti razkrili, da imajo univerzitetni funkcionarji - torej razni dekani, ravnatelji, kanclerji, tajniki in drugi - disproporcionalno višje plače od navadnih predavateljev in ostalih delavcev - skoraj vsi na vodstvenih funkcijah naj bi bili plačani nad 140.000 funtov letno, nekateri pa skoraj 20-krat več od navadnih zaposlenih na univerzi.
Preden nadaljujemo: kako je sploh videti vodstvo škotskih univerz? Fantastičnih pet škotskih univerz pozna tri najvišje vodstvene funkcije: kanclerja, ravnatelja in rektorja. Pozicija kanclerja, katerega mandat je dosmrten, je ostanek tradicije. Kancler poseduje moč deljenja akademskih nazivov, nima pa praktično nobene realne moči pri vodstvu. Sicer je predsednik generalne skupščine univerze - v bistvu alumni kluba nekdanjih študentov -, vendar ta svet razen izvolitve novega kanclerja, ko stari umre, in splošne svetovalne funkcije nima vloge.
Kljub temu rektor na univerzi večino časa sploh ni prisoten, niti pri ceremonijah - večinoma so na mesto kanclerja dosmrtno izvoljeni člani kraljeve družine, politiki ali drugi veljaki. Namen vloge je bolj promoviranje univerze kot dejansko vodstvo. V začetku škotskih univerz je to vlogo navadno prevzel škof, pristojen za ozemlje, kjer je stala univerza.
Ravnatelj - ali princip, če ste posh -, ki je hkrati tradicionalno namestnik kanclerja, tako da lahko v njegovi odsotnosti podeli nazive, je de facto vodja univerze, podobno kot v slovenskem sistemu rektor. Izvoli ga university court - senatu podobno telo, ki ga sestavljajo kanclerjev predstavnik, ravnatelj, rektor, člani senata, predstavniki študentov, osebja in tako dalje - to telo sestavlja cel kup funkcionarjev. Ravnatelj je avtomatično predsednik telesa, ki mu pravijo senatus academicus in je odgovorno za upravljanje z univerzo.
Rektor igra na Škotskem povsem drugačno vlogo kot pri nas. Skozi stoletja se je njegova vloga spreminjala, danes je rektor predvsem zastopnik študentov in ga posledično tudi izvolijo študentje - in samo študentje. Podobno kot kancler pa tudi rektor ni nujno nekdo z univerze. Lahko je kdorkoli in pogosto je to neka lokalno znana oseba. Trenutna rektorica Aberdeenske univerze je na primer Maggie Chapman - članica škotske zelene stranke in bivša mestna svetnica v Edinbourghu.
Kaj so torej zakuhali kanclerji, ravnatelji in rektorji - ter ostali funkcionarji, opiše naš sogovornik, prej omenjeni študent.
Živimo v svetu, kjer nas ne preseneča, da so vodilni kadri celo do dvajsetkrat bolje plačani. Zakaj je ta primer na Škotskem razburil toliko duhov?
Glede na očitno hipokrizijo zategovanja pasu večini zaposlenih, medtem ko si je ravnatelj dvigoval svoj astronomski zaslužek, nas je v nadaljevanju zanimalo, kako je ob razkritju reagirala škotska javnost in kako se je očitkov branilo vodstvo univerze.
Toda kako je mogoče, da si ravnatelj, torej de facto vodja univerze, v nedogled dviguje plačo, čeprav mu ljudje nasprotujejo? Sogovornik pojasnjuje:
To je torej lepota celotnega primera in hkrati simbolike moderne univerze. Univerzi v Aberdeenu gre vedno bolje, raziskave so vedno bolj uspešne, vedno več sredstev se jim steka na kup. Vodstvo si viša plače in živi gosposko, raziskovalcem in profesorjem pa gre vedno slabše, čeprav je njihov trud tisti, ki dviguje efektivnost univerze. Vas ta zgodba na kaj spominja? Nič nenavadnega, tak poslovni model pozna in uporablja prav vsako podjetje v kapitalističnem sistemu. A kaj na to porečejo študentje?
No, v Sloveniji je situacija izredno slaba. Študentska mobilizacija pri nas je včasih bolj študentska imobilnost. Zanimivo pri Škotih pa je, da imajo institucionalizirano in zelo visoko pozicijo rektorja, ki obstaja za branjenje študentskih interesov. Je pa očitno tudi na Škotskem - kot pri nas - dejanske izvedbe izredno malo napram dobrim idejam na papirju. Vendar naš vir ostaja optimističen:
Skrbi nas, da je ravno to smer, v katero nas pelje trenutna situacija slovenskega visokega šolstva: študentske reprezentacije je vedno manj in vedno bolj je prisoten strah, da ne bo sposobna pravilno reagirati ob trenutkih, kot je denimo prej omenjena zakasnitev rektorskih volitev. Pa še univerze se vedno bolj prilagajajo trgu in gospodarstvu, kar s seboj prinaša veliko priložnosti za razne nečednosti in zasledovanje osebnih interesov. In priložnost, kot vemo, naredi tatu.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj