O aktualni šolski politiki

Tokratni komentar je nujen, saj medla šolska politika in njeni predstavniki z ministrom Feldo na čelu z nepremišljenimi posegi v šolski sistem degradirajo njegovo pravičnost in kakovost. Še več, delujejo v nasprotju s koalicijskimi zavezami. Parcialnim in strokovno nepremišljenim posegom v naš šolski sistem smo sicer priča že približno 30 20 let, na kar so opozarjali tudi šolniki, ki so pod taktirko šolskega ministra decembra lanskega leta oblikovali strokovno skupino za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033. Toda stara zgodba se ponavlja in nedavne poteze ministrstva za vzgojo in izobraževanje bi nas morale resno skrbeti.

Minister Darjo Felda z državno sekretarko in sekretarjem ne poslušajo argumentov strokovnjakov, ko jim ti sporočajo, da je sprejetje novele zakona o osnovni šoli pred sprejetjem nacionalnega programa strokovno nesprejemljivo. Sprememba zakona, ki je konceptualno nedodelana in brez širše predhodne strokovne razprave, med drugim uvaja velike spremembe na področju nacionalnega preverjanja znanja in poučevanja tujih jezikov, izrazito pa posega tudi v razširjen program osnovne šole, kamor sodijo jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti ter neobvezni izbirni predmeti. 

Četudi nekatere od sprememb v noveli zakona o osnovni šoli lahko ocenjujemo kot dobre, denimo uvajanje NPZ-ja v 3. razred in uvajanje pravice gluhih učencev do učenja slovenskega znakovnega jezika, to ne spremeni dejstva, da gre pri noveli zakona za korenit konceptualen poseg v delovanje osnovne šole, o katerem ni predhodno presojala niti prej omenjena delovna skupina niti širša strokovna javnost. Takšnih sprememb smo v šolstvu v preteklosti videli že veliko in si jih ne bi smeli več privoščiti.

Zaradi nestrinjanja s strokovno neusklajenimi posegi v zakonske določbe in zaradi vtisa, da na ministrstvu deluje vzporedna struktura, ki se je že odločila, kakšne sistemske spremembe in ukrepe bo uveljavila brez strokovnega posvetovanja, je v začetku tega meseca več kot polovica strokovnjakov iz skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja odstopila. V protestnem pismu so zapisali, da pri noveli zakona o osnovni šoli niti ni jasno, kdo je predvidene zakonske spremembe sploh pripravil. Od strokovne skupine pa naj bi se pričakovalo, da svoje pomisleke pač prilagodi in sledi načrtovanim spremembam. Nekateri so takšno delovanje zavrnili in odstopili.

Nadalje se zastavlja vprašanje, kakšno pogajalsko moč sploh ima ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v aktualni vladni garnituri. Sumiva, da je vsaj z vidika pridobivanja finančnih sredstev za zagotavljanje kakovostne vzgojno-izobraževalne dejavnosti nima prav veliko. O tem priča informacija, da namerava ministrstvo za javno upravo s Sanjo Ajanović Hovnik na čelu svetovalnim delavcem v vrtcih in šolah začetne plače postaviti tri plačne razrede nižje od učiteljskih, četudi oboji opravljajo zahtevno pedagoško delo, za katerega se zahteva magistrska stopnja izobrazbe.

Gre za nesprejemljivo idejo, ki je ponižujoča do strokovnjakov in strokovnjakinj, ki s svojim delom bistveno pripomorejo h kakovostni vzgoji in izobraževanju v vrtcih in šolah. Ukrep tako kaže na temeljno nerazumevanje in podcenjujoč odnos vlade do svetovalnih delavcev in njihovega dela. Tak ukrep bi zmanjšal kakovost vzgoje in izobraževanja pri nas. Nenazadnje bi bila želja strokovnjakov po tem, da bi delali v vrtcih in šolah, še manjša, kar bi še dodatno poslabšalo trenutne kadrovske stiske.

Svoje ostro nasprotovanje opisanemu predlogu plačnih razmerij so preteklo sredo na tiskovni konferenci, ki jo je organiziralo in vodilo slovensko pedagoško društvo, izrazili številni vidnejši akterji s področja šolstva. Ministrstvo se niti na novico o spremembah plač, ki je zaokrožila v javnosti, niti na tiskovno konferenco, kakopak, ni odzvalo, čeprav ga vest neposredno zadeva. Pravijo, da zadeve v času trajanja pogajanj ne bodo komentirali.

Odprtih zadev v sistemu vzgoje in izobraževanja, ki bi jih bilo potrebno premisliti, je veliko. Ministrstvo ima v tem mandatu popolno priložnost, da uskladi delovanje strokovne skupine za pripravo nacionalnega programa in kurikularne spremembe, ki potekajo pod okriljem zavoda za šolstvo. Zelo dobro bi lahko na ministrstvu unovčili tudi zavezo iz koalicijske pogodbe aktualne vlade, da bo za hitrejše odkrivanje in preprečevanje stisk otrok povečala število svetovalnih delavcev v šolah. Odločno bi se lahko zavzeli za zagotavljanje brezplačne prehrane v osnovnih šolah, ki je prav tako ena od koalicijskih zavez vlade in uživa visoko podporo tudi v opozicijskih strankah.

Žal se je v preteklih mesecih izkazalo, da bo ministrstvo kot brezglavi buldožer drvelo dalje. Nič ne kaže, da bi se z usklajevanjem prenove šolstva pretirano ukvarjalo, saj so v ozadju zakoni in pravilniki pravzaprav že posodobljeni in bodo kot takšni vloženi v zakonodajni postopek, različne delovne skupine pa uprizarjajo predstavo za javnost. O slednjem priča uvajanje dodatnih tujih jezikov v osnovno šolo, o čemer pred vložitvijo novele zakona o osnovni šoli ni bilo širše strokovne razprave. Ker je bil odziv javnosti buren, zdaj ministrstvo naknadno organizira posvete o tem, češ da je o uvajanju tujih jezikov še vedno moč razpravljati, čeprav je predlog zakona že v zakonodajnem postopku.

Tudi pri koalicijskih zavezah so predstavniki ministrstva hitro zamahnili z roko, jih prestavili na kasnejši rok ali pa so preprosto pogledali stran. Tako so bili ravnatelji in ravnateljice do nedavnega v skrbeh, ali bodo v naslednjem šolskem letu izgubili dodatnega svetovalnega delavca, ki jim je pripadal v času epidemije covida-19. Na srečo se to ni zgodilo, saj je ministrstvo spremembe še pravočasno vneslo v pravilnik in s tem zagotovilo nadaljnje delovanje šolskih svetovalnih služb. Te bi bilo potrebno še dodatno okrepiti z dodatnimi svetovalnimi delavci, ki pa morajo biti pravično in korektno uvrščeni v plačno lestvico. Pri odločanju o financiranju šolskih kosil za vse osnovnošolce iz državnega proračuna je ministrstvo kljub koalicijski obljubi in širšemu konsenzu raje pristalo na skupno stališče vlade, ki je izvajanje zakona pomaknila na leto 2027, v obdobje mandata naslednje vlade. Vendarle pa je podprlo razširitev subvencije na otroke, ki živijo pod pragom tveganja revščine ali tik nad njim, a z argumentacijo, da mora biti ta postopna. V luči splošne draginje in dejstva, da si tudi družine otrok, ki se nahajajo tik nad pragom tveganja revščine, težko privoščijo plačilo šolskih kosil, bi moralo ministrstvo vztrajati pri čimprejšnji zagotovitvi kosil za vse najrevnejše otroke.

Ob vseh opisanih perečih problematikah si je ministrstvo za prioritetno področje trenutnega mandata izbralo zagovarjanje digitalizacije in digitalnih kompetenc v vrtcih in šolah. Pri tem na vsebinski ravni še ni jasno, kako bi jih razvijali. Zgolj povečanje ur računalništva v šolah ali pa tečaji za vzgojitelje in učitelje verjetno ne zadostujejo. Premisleki o digitalizaciji so v aktualni družbi vsekakor pomembni, a bi jih morali prehiteti vsaj pogovori o kadrovskih stiskah šol, o porastu medvrstniškega nasilja in o zagotavljanju dostopne in kakovostne šole.

Minister Darjo Felda, res je, od vas pričakujeva veliko in sva do vaših dosedanjih potez kritična. Ker ne pristajava na frazo, da se ne da drugače, da se ne da bolje. Postanite vzor in se v pogajanjih o plačnih razmerjih jasno postavite v bran svetovalnim delavcem. Ravnateljem in ravnateljicam, ki so nad delovanjem ministrstva razočarani že kar nekaj mandatov, vlijte novo upanje, nov zagon. Prekinite krog parcialnih posegov v zakonodajo in učne načrte, ki že predolgo pestijo naše šolstvo in jih trenutno nadaljujete tudi vi. Časovno uskladite procese delovne skupine Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033 z noveliranjem zakonodaje in s posodabljanjem kurikulov. Le v primeru premišljenih sprememb se bodo mladi še morda odločali za poklic v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, tisti, ki so že zaposleni, pa si bodo morda bolj želeli ostati. Le tako bo šolstvu zagotovljena osnovna možnost, da postane dobro delujoč in kakovosten sistem, ki vzgaja in izobražuje za samostojnost, argumentirano kritičnost, odgovornost, vedoželjnost in medsebojno spoštovanje.

Komentar sta prispevala Užmah in Klun.