Študentski obvestilnik

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 20. redni seji prejšnji torek obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju, ki so ga maja v obravnavo vložile koalicijske stranke. Dopolnjen predlog zakona kot največjo spremembo z začetkom šolskega oziroma študijskega leta 2024/2025 uvaja možnost hkratnega prejemanja Zoisove in državne štipendije, kar bi v praksi pomenilo, da oseba lahko brez dodatkov mesečno dobi dobrih 400 evrov. Poleg tega bi bila oseba v primeru prejemanja obeh štipendij upravičena le do dodatka za bivanje ter dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami pri eni od dveh štipendij, ne pa več do dodatka za uspeh. Druga večja sprememba, ki bi v veljavo stopila z začetkom študijskega leta 2025/2026, je prenos dodeljevanja štipendij Ad futura z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na ministrstvi, pristojni za izobraževanje. Na seji so izpostavili tudi nujnost ureditve področja določanja višine državnih štipendij, ki naj bi se z naslednjim letom znižale. Člani koalicije so na seji pojasnili, da gre tu za prehodne določbe, ki jih bo mogoče spremeniti na plenarni seji. Predlog zakona bo tako obravnaval še državni zbor na seji naslednji ponedeljek. 

V petek so se predstavniki slovenske skupnosti na Hrvaškem sestali z ravnatelji hrvaških šol, govorili so predvsem o trenutni situaciji poučevanja slovenščine na hrvaških osnovnih in srednjih šolah. Hrvaška slovenski manjšini zagotavlja pravico do poučevanja slovenščine po modelu C, po katerem je slovenščina del hrvaškega učnega načrta kot izbirni, a po statusu hrvaščini enakovreden predmet, njeno poučevanje pa financira hrvaško šolsko ministrstvo. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem je dejala, da se število učencev slovenščine v hrvaških šolah povečuje, prav tako pa tudi število šol, ki predmet nudijo. Ravnatelji hrvaških šol pa opozarjajo, da se pri izvajanju predmeta soočajo s kadrovskimi izzivi, predvsem zaradi neustrezno izobraženih kadrov za poučevanje slovenskega jezika. Kot rešitev so sicer predlagali, da bi z novim zakonom o izobraževanju učitelji manjšinskega jezika sami bili izvirni govorci manjšinskega jezika s pedagoško izobrazbo. Na sestanku so izrazili tudi težnjo po večji vključenosti slovenskih manjšinskih organizacij pri izvajanju predmeta, saj bi to koristilo otrokom, ki govorijo oziroma se učijo slovensko.

Prejšnji torek so na ljubljanski Filozofski fakulteti otvorili projekt Novembra smo, ki je plod sodelovanja znanstvenic, raziskovalk in umetnic Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter Filozofske fakultete. V tem novembrskem tednu lahko obiščete filozofski maraton z naslovom Filozofija in umetnost, ki se bo odvijal od danes do petka v 4. nadstropju filofaksa, ter okroglo mizo Neustavljiva moč umetniškega izraza in filozofsko-estetski ideal: Ali umetnost sploh potrebuje filozofijo? v torek ob šestih popoldan na ALUO []. Za tiste manj filozofske duše bo v četrtek v istem času in na isti fakulteti odprtje razstave Zvok davnine Oddelka za arheologijo, urico kasneje, ob sedmih, pa bo v avli Filozofske fakultete okrogla miza Strip med črnim in belim. Konec tedna pa lahko pogledate še videoprojekcijo del študentk in študentov smeri Video, animacija in novi mediji, ki se bo predvajala v petek na filofaksu med šesto in deveto zvečer.

Od petih popoldne do devetih zvečer bo v Centru Ilustracije potekala Strokovna delavnica z ilustratorji, ki je namenjena tako že nekoliko izkušenim ilustratorkam kot tudi laičnim študentkam, ki želijo na predavanjih in s praktičnim delom spoznati različne ustvarjalne prakse in pristope. Udeležba je brezplačna, na delavnici bo poskrbljeno tudi za material. Prijave se zbirajo v poštnem predalu na naslovu galerija@divjamisel.org, če pa bo za današnji termin že prepozno, lahko v svet ilustracij vstopite še 20. ali 27. novembra.

Narodna in univerzitetna knjižnica v tem tednu prireja dva tečaja za uporabnike in uporabnice knjižnice, in sicer v torek ob desetih dopoldan tečaj Kako do knjižničnega gradiva in storitev NUK, na katerem lahko spoznate veličino baze gradiva knjižnice ter kako se prebiti do določenih enot in storitev. V petek ob isti uri pa bo Izobraževanje avtorjev za objavljanje v odprtem dostopu – govor bo o razlogih za objavo v odprtem dostopu pa tudi o založniških politikah in spornih založnikih. Tečaja bosta potekala v spletnem okolju, prijavite pa se na spletni strani NUK.

V sredo bo ob šestih popoldan v baru Pritličje potekal pogovor ob knjigi Na dvorišču poganov: Katoliška cerkev in družbeno zlo, ki jo je letos pri Založbi FDV izdala sociologinja in zaslužna profesorica Maca Jogan. Dogodek soorganizira Slovensko sociološko društvo, ki bo pogovor tudi snemalo in objavilo na Sociološkem podkastu.

Od srede do petka se bo v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani odvijal 42. mednarodni znanstveni simpozij Obdobja z naslovom Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih, ki ga organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Na simpoziju bo dobrih petdeset udeleženk in udeležencev iz desetih držav predstavilo svoje referate. V sredo bosta po uvodnih nagovorih in drugih formalnostih simpozij otvorila Rastko Močnik z referatom Avantgardne prakse in problem družbeno angažirane umetnosti v socializmu ter Ivana Latković z referatom Roman v tranziciji. Nadaljnji program je na voljo na spletni strani Centra. 

V četrtek bo ob sedmih zvečer v dvorani Sodni stolp v Mariboru potekal pogovor Kritično mišljenje, novinarsko poročanje, cenzura in propaganda v času vojne, kot tretji v ciklu pogovorov Misliti mir, ki ga organizira Mirovni inštitut. V luči dveh trenutno najbolj perečih konfliktov bodo novinarji ter profesor s Katedre za novinarstvo na FDV-ju obravnavali različne teme s področja medijev v času vojne; od sprememb v medijski krajini preko dela in ogroženosti novinarjev, ki o vojnah poročajo, do vloge slovenskih medijev in tudi Slovenije v globalnih konfliktih. 

Danes teden, 20. novembra, bo med deseto in štirinajsto v Hotelu Slon potekal posvet Kako sodelovati za učinkovitejše zmanjševanje nasilja med mladimi, ki ga Mirovni inštitut in Zveza prijateljev mladine Slovenije organizirata z namenom ozaveščanja in zmanjševanja nasilja med mladimi. Udeležba na dogodku, ki bo potekal hibridno, je brezplačna, organizatorji pa prosijo, da udeležbo z elektronskim sporočilom najavite najkasneje do četrtka do petih popoldan na e-naslov mojca.frelih@mirovni-institut.si.

Vsi poetično navdihnjeni mladi se lahko prijavite na pesniški natečaj Slovenske matice, ki ga ob svojem 160. jubileju pripravlja z Glasbeno matico Ljubljana. Do 10. decembra lahko dijaki in študenti iz Slovenije ter zamejstva v Wordovem dokumentu sestavite izvirno pesniško stvaritev v slovenskem jeziku. Pesem nato natisnete ter jo kot pred stoletjem in pol postavite v kuverto in jo po pošti pošljete Slovenski matici. Naslov in prijavni obrazec dobite na njeni spletni strani. 

Fakulteta za arhitekturo je odprla prijave na študentski natečaj Zasnova in oblikovanje elementov označevanja kohezijskih projektov trajne mobilnosti, ki ga bo izvedla po naročilu Ministrstva za okolje, podnebje in prostor. Fokus natečaja je označevanje infrastrukture za pešce in kolesarje, ki je v sklopu kohezijskih politik financirano z evropskimi sredstvi. Študentke in študenti tako oblikujejo elemente, kot so na primer kolesa ali števci kolesarjev, ter jih estetsko in funkcionalno integrirajo v mesto. Na natečaju lahko posamezno ali v skupini svoje ideje razvijajo študentke in študenti urbanizma, arhitekture, krajinske arhitekture, oblikovanja ter drugih smeri, povezanih z oblikovanjem in urejanjem prostora. Rok za oddajo se izteče v ponedeljek, 27. novembra, projektna dokumentacija natečajne naloge skupaj s prilogami pa na prenos zainteresiranih čaka na spletni strani Fakultete za arhitekturo. 

Akademskih 15

17.11.

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovativno dejavnost je rok za oddajo prijave projekta v razpisu za financiranje projektov v letu 2024 skrajšala za mesec in pol. Datum zaključka zbiranja prijav je prestavila na 12. januar, medtem ko se je letos razpis zaključil 28. februarja. Visokošolski in šolski sindikat sta se odzvala s pozivom agenciji, naj ne spreminja roka za oddajo prijav, saj s krajšanjem v neenakovreden položaj postavlja raziskovalce, ki opravljajo tudi pedagoško delo. V prejšnjih letih je bil rok postavljen v čas po zaključku izpitnega obdobja, ko imajo raziskovalci manj pedagoških obremenitev in lahko več časa posvetijo pripravi prijave projektov. Agencija je odločitev za premik roka sprejela, da bi si podaljšala čas za recenzijski postopek in objavo rezultatov še pred poletjem, sindikat pa vztraja, da je časa dovolj. Ob tem so spomnili, da je agencija ocenjevalni postopek pri prejšnjem razpisu, torej letos, razvlekla čez poletje na skupno sedem mesecev, posledično pa so nekateri raziskovalci za več mesecev ostali brez financiranja. 

Vir spremljevalne fotografije