Revolucija in njene univerze

Oddaja
15. 9. 2022 - 12.00

Pozdravljeni v Unikompleksu, oddaji, posvečeni premišljevanju izobraževanja. Tokrat bomo raziskovali vzpostavljanje univerzitetnega izobraževalnega sistema na območju Avtonomne administracije severne in vzhodne Sirije (AANES), krajše Avtonomne administracije – ozemlja in političnega projekta, bolj znanega pod imenom Rožava.

Vzpostavljanje javnega visokošolskega sistema v Rožavi je za nas zanimivo, saj lahko opazujemo gradnjo mreže univerzitetnih izobraževalnih in raziskovalnih institucij na območjih, kjer pred sirsko državljansko vojno, ki se je začela leta 2011, praktično ni bilo primerljivih institucij. Pa tudi ker gre za mrežo javnih univerz, zgrajeno na temeljih demokratičnega konfederalizma, političnega sistema, utemeljenega z neposredno demokracijo, feminizmom, ekologijo ter etnično in versko pluralnostjo. S tem univerze pod Avtonomno administracijo predstavljajo organizacijsko in vsebinsko alternativo drugim lokalnim visokošolskim institucijam, ki so bodisi privatne izobraževalne ustanove bodisi z njimi upravlja sirski režim.

Mreža univerz Avtonomne administracije alternativnega pristopa k akademski produkciji in poučevanju ne predstavlja le za regijo, pač pa je v tem trenutku edini obstoječi univerzitetni sistem, ki deluje neodvisno od nacionalne države na eni in zunaj kapitalistične ekonomije na drugi strani.

Na avtonomnih območjih v delih severne in vzhodne Sirije so v desetletju po revoluciji začele delovati štiri samostojne univerze. O vzpostavljanju univerz, njihovi vlogi v Avtonomni administraciji in možnostih razvoja visokošolskega sistema v Rožavi smo govorili z Jihan Ayo, prevajalko in profesorico angleščine na univerzi v mestu Kamišli v Rožavi, katalonsko novinarko Júlio Martin, ki je kot prostovoljka v Rožavi eno leto raziskovala tamkajšnji izobraževalni sistem, in doktorjem Yasinom Sunca, predavateljem sociologije na Univerzi v Bielfeldu v Nemčiji, ki na daljavo predava tudi za magistrske študente univerze v Kamišliju.

Po umiku sirske režimske vojske z območij na severu Sirije julija leta 2012 je vojaški in administrativni nadzor nad območjem prevzela kurdska Stranka demokratične unije (PYD), ki je regijo organizirala v tri ozemeljsko ločene kantone: Afrin, Kobane in Džazira. Gre za območja z večinsko kurdskim prebivalstvom v neposredni bližini sirsko-turške meje. Leta 2014 so trije kantoni, organizirani po principih neposredne demokracije in povezani v konfederacijo, razglasili svojo neodvisnost od sirske države, v vsakem izmed njih pa je bila do danes ustanovljena po ena univerza.

Najprej, leta 2015, je bila ustanovljena univerza v kantonu Afrin, ki je med državljansko vojno veljal za enega najvarnejših predelov Sirije. Leto zatem je univerzitetni kampus zrastel tudi v mestu Kamišli, v kantonu Džazira. Tamkajšnja univerza nosi ime Univerza v Rožavi. Leta 2017 je sledilo še odprtje univerze v mestu Kobane.

Leta 2018 je morala univerza v Afrinu zaradi turške okupacije prenehati z delovanjem. Po turški zasedbi je iz širšega območja Afrina v druge dele severne Sirije po nekaterih ocenah zbežalo do 300 tisoč ljudi. Med njimi je tudi Jihan Ayo, profesorica angleščine kurdskega porekla, ki je pred turško okupacijo poučevala na srednji šoli in sodelovala v lokalnih komitejih za področje izobraževanja. Po selitvi v mesto Kamišli je leta 2019 začela predavati na tamkajšnji Univerzi v Rožavi. Ayo povzame začetek vzpostavljanja univerzitetnega sistema na avtonomnem območju.

Izjava

Univerzitetni sistem, ki ga je na območju severne Sirije vzpostavila Avtonomna administracija, deluje neodvisno od sirske države in udejanja vrednote in ideologijo rožavske revolucije. Tako v idejnem, s produkcijo akademske vednosti, ki analizira, soustvarja in usmerja praktično delovanje, kot tudi v materialnem smislu, s čimer merimo na organizacijsko strukturo univerz, ki odslikava organizacijska načela demokratičnega konfederalizma.

Revolucija v Rožavi
Recenzija Revolucije v Rožavi
 / 2. 5. 2019
Ker so ideje izmuzljive, se najprej posvetimo materialnemu. Kako neposredno demokracijo, žensko emancipacijo ter etnično in versko pluralnost institucionalizirati v visokošolski sistem? Osnovno organizacijsko in odločevalsko strukturo univerz predstavljajo oddelčni odbori. Člani odbora so vsi zaposleni. Odbori se sestajajo tedensko ter so prostor razprav in sprejemanja odločitev o delovanju oddelka. Njegovi člani med seboj s konsenzom izberejo predstavnika, ki njihove odločitve prenašata v predstavniška telesa fakultete in univerze. Predstavniške – z nekaj zadržki bi lahko rekli tudi vodstvene – funkcije so deljene. Vselej jih sočasno opravljata moški in ženska, kar je eden izmed konkretnih ukrepov za zagotavljanje enake zastopanosti spolov pri sprejemanju odločitev.

Odbori, ki na osnovni, oddelčni ravni delujejo po principu neposredne demokracije, na višjih ravneh fakultetne in univerzitetne administracije pa kot predstavniška telesa, imajo dve vzporedni organizacijski strukturi. To so ženski in študentski odbori, ki tako kot splošni odbori obstajajo na treh ravneh. Kot nam pove že samo ime, se v ženske odbore združujejo članice oddelkov, fakultet in univerz, ki so hkrati tudi članice splošnih odborov. Srečanja ženskih odborov tako predstavljajo dodaten prostor in organizacijsko strukturo, ki v praksi udejanja načela jineologije – nekakšne revolucionarne kurdske feministične šole. Poleg tega, da je jineologija način praktičnega delovanja in postopanja pri vprašanju enakosti spolov, jo tako na univerzi v Kamišliju kot na univerzi v mestu Kobane razvijajo kot akademsko disciplino, ki ji je priznano mesto znotraj univerze v obliki samostojnih fakultetnih oddelkov.

Ne smemo pozabiti omeniti študentskih odborov. Organiziranje študentk in študentov univerz Avtonomne administracije predstavi Jihan Ayo.

Izjava

Yasin Sunca, profesor sociologije, ki ob poučevanju na svoji matični univerzi v mestu Bielfield v Nemčiji na daljavo poučuje tudi na Inštitutu za družbene vede univerze v Kamišliju, opiše neposredno demokracijo kot aktivno soodločanje vseh, ki je kot táko zamudno in naporno, a po njegovo tudi edini način organizacije, s katerim je mogoče preprečiti izključevanje.

Izjava

Opisane organizacijske in odločevalske strukture dopolnjuje Univerzitetni koordinacijski komite, ki v nasprotju z ostalimi, do sedaj opisanimi strukturami, deluje po principu od-zgoraj-navzdol in skrbi predvsem za strateško usmerjanje visokošolskega sistema Avtonomne administracije. Pozicije v koordinacijskem komiteju naj bi po poročanju tiskovne agencije Avtonomne administracije zasedali univerzitetni profesorji in drugi lokalni strokovnjaki s področja izobraževanja. Natančnejših podatkov o rekrutaciji v koordinacijske komiteje univerz nismo uspeli izbrskati.

Univerza v mestu Kamišli, ki nosi ime Univerza v Rožavi, združuje devet fakultet in štiri inštitute, nekoliko manjša univerza v Kobaneju pa osem fakultet. Poleg oddelka za jineologijo na obeh univerzah najdemo večino študijskih smeri, ki jih ponujajo tudi evropske fakultete. Med njimi so na primer pravna in medicinska fakulteta, fakulteta za jezik in računalništvo, pa tudi za kmetijstvo, mehatroniko in naftno inženirstvo. Obe univerzi v sicer zelo omejenem obsegu poleg dodiplomskih ponujata tudi nekaj mest za magistrske študente.

Júlia Martin, ki je eno leto prostovoljno delovala kot novinarka tiskovne agencije Avtonomne administracije, pojasni, da odločitve o odpiranju fakultet in oddelkov usmerjajo predvsem vsakdanje življenjske potrebe na območju pod trojnim embargom, ki otežuje, občasno pa popolnoma onemogoča pretok ljudi in dobrin. Visokošolske institucije, kot so Inštitut za arabski in kurdski jezik ter literaturo, fakultete za jezik in komunikacijo ter prevajalski oddelki, so tako ključne za vstopanje v mednarodne odnose, nekateri drugi oddelki in fakultete pa k avtonomiji regije prispevajo tako, da poskušajo zagotoviti njeno samozadostnost.

Izjava

Po porazu džihadistov Islamske države v mestu Kobane leta 2015 so kurdske obrambne sile s pomočjo ZDA in nekaterih drugih lokalnih vojaških formacij ISIS postopoma porazile tudi na ozemljih z večinskim arabskim prebivalstvom, kot so mesta Manbidž in Raka, Tabka in Deir al Zor, ki so do konca leta 2017 vsa prešla pod nadzor Avtonomne administracije. Leta 2019 pa je vojaško zavezništvo tudi dokončno ozemeljsko porazilo Islamsko državo.

Danes Avtonomna administracija nadzira približno tretjino ozemlja Sirije, na katerem po nekaterih ocenah živi približno 5 milijonov ljudi. Za razliko od kantonov Afrin, Kobane in Džazira z večinsko kurdskim prebivalstvom je večina prebivalcev kasneje priključenih ozemelj arabskega rodu. Spremenjeni demografski podobi je leta 2016 sledila sprememba imena avtonomne administracije, iz katere od takrat izpuščajo besedo »Rožava«, asociirano predvsem s kurdsko zgodovino. Od leta 2018 je ozemlje uradno imenovano Avtonomna administracija severne in vzhodne Sirije (AANES), krajše Avtonomna administracija. Novo ime naj bi bolje predstavljalo tudi nekurdske segmente prebivalstva, ki jim vsaj formalno pripada enaka vloga pri soodločanju tako na ravni neposredne demokracije kot tudi v predstavniških telesih.

Lani je bila tako ustanovljena še univerza v mestu Raka z večinsko arabskim prebivalstvom. Na univerzah v Kamišliju in Kobaneju predavanja potekajo predvsem v kurmandžiju, dialektu kurdskega jezika, ki ga govori večina kurdskega prebivalstva na severu Sirije. Predavanja na univerzi v Raki pa zaradi drugačne demografske strukture večinoma potekajo v arabščini. Prilagajanje jezika izobraževanja jezikovni strukturi študentov je skladna z Družbeno pogodbo Avtonomne administracije. To je dokument, ki je primerljiv z ustavo in zapoveduje principe, ki se jih pri odločanju morajo držati vse organizacijske strukture, tudi najmanjši lokalni odbori. Ustava poleg drugih, že pred tem opisanih principov zapoveduje pravico do samoodločbe ter etnično in versko svobodo. Več razloži profesorica Jihan Ayo z univerze v Kamišliju.

Izjava

Študentje imajo na vseh treh univerzah torej pravico študirati v svojem maternem jeziku. To je novost predvsem za kurdske študente. Pred revolucijo je bil kurdski jezik namreč omejen na uporabo v zasebni sferi, medtem ko je bila v komunikaciji v javnem življenju zapovedana arabščina. Kot poudari Yasin Sunca, kurmandži do revolucije še nikoli v zgodovini ni veljal za uradni jezik izobraževanja.

Izjava

Profesorica Ayo dodaja, da težavo pri poučevanju v kurdskem jeziku predstavlja predvsem pomanjkanje osnovnih materialov za študij, kot so knjige in učbeniki.

Izjava

Predstavili smo organizacijsko strukturo univerzitetnega sistema Avtonomne administracije in grobo orisali vlogo univerz v rožavski revoluciji. V zadnjem delu oddaje bomo s sogovorci govorili o težavah, ki pestijo in zavirajo razvoj približno sedem let starega revolucionarnega visokega šolstva. Še prej pa sledi krajši glasbeni premor.

KOMA ZERDESTÊ KAL – ZIMANÊ KURDÎ

Drage poslušalke, dragi poslušalci, še vedno je z vami oddaja Unikompleks na Radiu Študent. Tokrat raziskujemo univerzitetni sistem v revolucionarni Rožavi na severu Sirije. Univerze Avtonomne administracije so javne, sekularne izobraževalne institucije. Študij je brezplačen za vse, ki si študija želijo in opravijo sprejemne izpite. Poleg tega univerze študentom, ki študirajo izven domačega kraja, omogočajo tudi brezplačne nastanitve, študentje iz okupiranih ozemelj pa prejemajo štipendije. Stroški študija in nastanitev se krijejo iz proračuna univerz. Te večinsko financira Avtonomna administracija. Proračun največje univerze, Univerze v Rožavi, je po poročanju tamkajšnje tiskovne agencije v lanskem letu znašal nekaj več kot milijon dolarjev.

Čeprav število študentov iz leta v leto narašča, je to še vedno zelo nizko. Po podatkih tiskovne agencije Avtonomne administracije naj bi na vseh treh univerzah trenutno študiralo približno tri tisoč študentov. Medtem ko naj bi bilo vseh študentov v regiji – tistih, ki študirajo na zasebnih fakultetah, univerzah Avtonomne administracije in fakultetah, ki jih upravlja sirski režim – približno 50 tisoč.

Na kakšen način poskuša Erdogan nagovoriti turške volilce
 / 13. 9. 2022
Poučevanje in znanstvenoraziskovalno dejavnost v prvi vrsti ovira nestabilnost regije. Od državljanske vojne in napadov džihadističnih skupin do turške okupacije. Ekspanzivna politika turške države se zdi za regijo, sploh za mesti Kobane in Kamišli, ki se nahajata tik ob turško-sirski meji, še resnejša grožnja, kot jo je predstavljala Islamska država. Gre namreč za članico Nata, tako vojaško kot gospodarsko povezano z državami kapitalističnega centra, ki jo podpirajo. O pedagoškem delu med vojno in o tem, kako je nedaven množični pobeg borcev Islamske države iz zapora v mestu Heseke na začetku letošnjega leta vplival na potek pouka, profesorica Ayo.

Izjava

Vojna na možnosti razvoja avtonomnega visokošolskega sistema v regiji vpliva tudi posredno, z nekakšnim embargom nad univerzami. Diplome univerz Avtonomne administracije namreč niso priznane ne mednarodno ne od sirskega režima. To pomeni, da diplomantom ne morejo služiti kot dokazilo formalno dosežene visokošolske izobrazbe.

Mednarodno nepriznavanje visokošolske izobrazbe diplomantov avtonomnih univerz je posledica mednarodnega nepriznavanja Avtonomne administracije kot legitimne politične tvorbe, čeprav ta de facto že desetletje vojaško in administrativno upravlja z ozemljem severne in vzhodne Sirije. Mednarodno nepriznavanje izobrazbe diplomantov univerz Avtonomne administracije je po vsej verjetnosti tudi eden glavnih razlogov, zakaj se mladi v regiji še vedno raje odločajo za študij na sirskih državnih ali zasebnih fakultetah. Yasin Sunca ob tem ostaja optimističen, saj narašča število študentov, profesorjev in gostujočih tujih predavateljev, ki se vsemu navkljub odločajo za soustvarjanje avtonomnega univerzitetnega sistema.

Izjava

Demokratični konfederalizem, politični projekt naprednega kurdskega gibanja, že vsaj od začetka revolucije v Rožavi po vsem svetu vzbuja veliko zanimanja. V Evropi in Severni Ameriki predvsem med anarhističnimi aktivisti in progresivnimi akademiki. Mnogi so Rožavo obiskali, o njej pisali in izrekali podporo tamkajšnji revoluciji. Med najbolj znanimi je bil gotovo David Graeber, po katerem so na Univerzi v Rožavi tudi poimenovali konferenčno dvorano. Na daljavo pa sta na univerzah Avtonomne administracije kot gosta že predavala Noam Chomsky in nihče drug kot Slavoj Žižek.

Pregon prokurdskih turških akademikov
 / 22. 1. 2016
Povezovanje s tujimi intelektualci, univerzami in naprednimi kolektivi se zdi najboljši poskus doseganja množične podpore za mednarodno priznanje Rožave. Kar razkriva še eno pomembno strateško vlogo univerz kot prostorov srečevanja lokalnih izobražencev s tujimi akademiki in prepletanja filozofije demokratičnega konfederalizma z drugimi tradicijami družbene kritike. A kot opozarjajo v tiskovni agenciji Avtonomne administracije, se navdušenje zahodnih akademikov, aktivistov in novinarjev nad revolucijo le občasno prelije v dejansko finančno ali organizacijsko podporo.

Čeprav načelno izražanje podpore revoluciji v Rožavi občasno zasmrdi po akademskem voajerizmu ali pa preprosto kaže na politično nemoč in omejenost zahodne intelektualne srenje, je konec lanskega leta zaživel Center za solidarnost in sodelovanje z univerzami severne in vzhodne Sirije (CSCUNES), ki koordinira mednarodno sodelovanje ter izmenjavo študentov, profesorjev in znanja med evropskimi fakultetami in univerzami v Rožavi. Med ustanovitelji centra je tudi Yasin Sunca. Z njegovim razmislekom o tem, kako poleg predaje znanja še lahko doprinesemo k prizadevanjem za mednarodno priznanje Rožave, zaključujemo današnji Unikompleks.

Izjava
 

Na naslovni fotografiji so prostori Univerze v Rožavi v mestu Kamišli (photo: Rojava Information Center ).

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.