OFF Finančni pomoči Libanonu

Aktualno-politična novica
ursula
2. 5. 2024 - 15.00
 / OFF

Sporazum med Egiptom in Evropsko unijo
 / 18. 3. 2024

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na obisku v Bejrutu libanonskemu premierju Nadžibu Mikatiju obljubila milijardo evrov pomoči. Čeprav je Ursula Trdnjavoevropska zatrdila, da bo Libanon z denarjem okrepil osnovne storitve, kot sta izobraževanje in zdravstvo, je v osnovi namenjen za libanonske protimigrantske usluge. Predsednico Komisije je na obisku tako pospremil ciprski predsednik Nikos Hristodulides. Na svojem ozemlju Libanon gosti okrog milijon in pol beguncev iz Sirije, njihovi prihodi po morju pa so začeli motiti oblasti južnega Cipra. Po podatkih ciprske vlade je od začetka letošnjega leta do konca marca po morju na Ciper prišlo 2000 Sircev, v enakem obdobju lanskega leta pa 78. Zato so ciprske oblasti ustavile obravnavo sirskih prošenj za azil in za odvračanje ljudi od prehajanja morja tja poslale plovila. Finančno pomoč Unije, ki bo na voljo do leta 2027, Libanon nujno potrebuje zaradi finančne krize, ki je razvidna v pomanjkanju tuje valute in visoki inflaciji. Von der Leyen si želi tudi sklenitve sporazuma med Libanonom in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, znano kot Frontex.

Izjava

Zapuščina najmnožičnejših protestov v sodobni turški zgodovini
 / 28. 6. 2023

Turška policija je v Istanbulu pridržala več kot dvesto protestnikov na prvomajskem protestnem shodu. Protestniki so poskusili predreti barikado policistov na trgu Taksim, na katerem oblasti vse proteste prepovedujejo od leta 2013. Lani je turško ustavno sodišče odločilo, da je takšna prepoved protiustavna, vendar je guverner Istanbula proteste na trgu vseeno prepovedal. Potezo je kritizirala generalna sekretarka Konfederacije revolucionarnih sindikatov Turčije Arzu Çerkezoğlu, vodja opozicijske Republikanske ljudske stranke Özgür Özel pa je nagovoril protestnike, naj shod vseeno izvedejo na trgu Taksim. Oblasti so mobilizirale okrog štirideset tisoč policistov, ki so na protestnike streljali z gumijastimi naboji ter jih napadli s solzivcem. 

petro
»Prvi levičarski predsednik v zgodovini moderne Kolumbije«
 / 28. 4. 2023

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je na prvomajskem shodu oznanil prekinitev diplomatskih odnosov z Izraelom. Po njegovih besedah odnose prekinjajo zaradi genocidialnega izraelskega predsednika. Izraelski zunanji minister Izrael Kac je izjavo Petra obsodil in dejal, da je izbral napačno stran zgodovine. Že oktobra lani je Izrael zaradi Petrovih kritik genocida v Gazi ustavil izvoz orožja v Kolumbijo.

Predstavniški dom kongresa Združenih držav Amerike je sprejel predlog zakona za razširitev opredelitve antisemitizma. Besedilo se sklicuje na delovno definicijo, ki jo sprejelo Mednarodno zavezništvo spomina na holokavst maja 2016. Predlog je oktobra lani vložil republikanski kongresnik Mike Lawler, ki kot razlog navaja, da ministrstvo za izobraževanje in univerze trenutno ne more uspešno presoditi, katera dejanja so antisemitska, saj da nimajo jasne definicije tega pojma. Nova definicija bo antisemitizem opredelila kot dojemanje Judov, ki bi se lahko izrazilo kot sovraštvo do njih. Čeprav Mednarodno zavezništvo spomina na holokavst samo priznava, da ta definicija ne enači kritike izraelske države z antisemitizmom, so ameriške nevladne organizacije zaskrbljene, da bi vlada v primeru sprejetja zakona to vseeno počela. Glede na trdno večino v podporo zakonu, za katerega so glasovali tako demokrati kot republikanci, je pričakovati, da bo predlog podprl tudi senat. 

Pregled dostopnosti splava v posameznih zveznih državah po razveljavitvi Roe proti Wade
 / 9. 5. 2023

Senat zvezne države Arizona je medtem potrdil razveljavitev zakona iz leta 1864, ki je skoraj v celoti prepovedoval splav. Zakon je do nedavnega miroval, vendar ga je arizonsko vrhovno sodišče pred enim mesecem povrnilo v veljavo. Republikanci, ki trenutno obvladujejo oba domova arizonskega parlamenta, so najprej napovedali, da zastarelega zakona ne bodo razveljavili, vendar se je demokratom pri glasovanju nazadnje pridružila tudi peščica republikancev. Razveljavitev mora podpisati še demokratska guvernerka Katie Hobbs, kar je le formalnost. Po tem bo umetna prekinitev nosečnosti v Arizoni legalna do petnajstega tedna nosečnosti.

O notranji in zunanji politiki Salomonovih otokov
 / 17. 9. 2022

Nekdanji zunanji minister Jeremiah Manele je postal novi premier Salomonovih otokov. Za svojega naslednika ga je izbral doslejšnji premier Manasseh Sogavare, ki se za ponovni mandat ni potegoval. Manele je napovedal nadaljevanje Sogavarovega sodelovanja s Kitajsko, krepitev države po pandemiji covid-19 z izgradnjo nove infrastrukture, regulacijo naravnih virov, uvedbo davka na dodano vrednost, in ustanovitev posebnih ekonomskih con. Zavzemal se je za vlado narodne enotnosti, kar pa se ni izšlo, saj je zbral 31 od 50 glasov v parlamentu. Njegova Stranka lastništva, enotnosti in odgovornosti je na volitvah pred dvema tednoma dobila petnajst mandatov, zato je moral za izvolitev Manele zbrati podporo neodvisno izvoljenih kandidatov.

Hrvaška policija je na prošnjo evropskega javnega tožilstva pridržala nekdanjega pomočnika kulturne ministrice in nekdanjega dekana ter profesorja na zagrebški geodetski fakulteti zaradi suma zlorabe sredstev iz Solidarnostnega sklada Evropske unije. Po poročilu Evropskega javnega tožilstva je dekan Geodetske fakultete Almin Đapo podkupil Davorja Trupkovića, pomočnika ministrice za kulturo in medije Nine Obuljen Koržinek. Trupković je bil vodja ekipe za oceno škode kulturni dediščini, ki jo je povzročil potres leta 2020. Dogovorila sta se, da bo fakulteta izvedla popis nastale škode na kulturnih objektih, čeprav je dekan vedel, da fakulteta za to nima dovolj usposobljenega kadra ali opreme. Zato sta skupaj s profesorjem Boškom Pribičevićem za popis najela podjetje, ki sta ga sama nadzorovala, za opravljeno delo pa sta računala nadpovprečno visoko ceno. Ministrstvo za kulturo je podjetju izplačalo okrog dva milijona evrov in pol, od tega okrog osemsto tisoč iz solidarnostnega sklada.

Jedrsko elektrarno Krško so po rednem remontu priključili na električno omrežje. V zadnjem mesecu so zamenjali skoraj polovico goriva v sredici reaktorja in s tem elektrarni zagotovili gorivo za obratovanje do naslednjega rednega remonta jeseni 2025. Opravili so tudi potrebna vzdrževalna dela in izvedli nadzorna testiranja, ki so potrdila ustreznost delovanja reaktorja.

Vir fotografije: Evropska komisija, creative commons

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.